Utopitev v Dravi: Ne sodijo mu več zaradi uboja

Pet let je nad Korošcem Petrom Vravnikom visela obtožba zaradi uboja 33-letnega Martina Rogine, ki se je pri Svetem Boštjanu pri Dravogradu utopil v Dravi. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu ga je decembra 2017 nepravnomočno obsodilo na šest let in dva meseca zapora, v ponovljenem sojenju, ki poteka na Okrožnem sodišču v Mariboru, pa je tožilstvo očitek zoper Vravnika drastično omililo. Tožilka Ivanka Slana je na današnjem naroku uboj prekvalificirala v kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti, obtoženi je tak očitek tudi priznal. "Priznava objektivne znake kaznivega dejanja, ki izhajajo iz spremenjene obtožnice, prav tako priznava obliko krivde," je po pogovoru z Vravnikom sodnici Mateji Kamenšek Gornik dejal njegov odvetnik Tomaž Rotovnik.

Bil je neplavalec

Tragedija se je zgodila 17. julija 2015, ko so Vravnik, Rogina in Janko Helbl popivali na čolnu na reki Dravi. Hudo opiti Vravnik je pričel zbadati Rogino in tudi žaliti njegovo mater. Rogina ga je prosil, naj odneha, a ga Vravnik ni uslišal. Pričela sta se suvati, nakar je Vravnik Rogino potisnil v deročo Dravo. Nesrečni Rogina ni znal plavati in zgodilo se je najhujše. Iskalna akcija za njim je stekla šele dva dni po tragediji, ko so svojci obvestili policijo, da ga pogrešajo. Na sojenju v Slovenj Gradcu se je Vravnik zagovarjal, da prijatelja ni imel namena ubiti, temveč da se je tragedija zgodila med prerivanjem, ki ga je začel Rogina. Da bi ugotovili, ali je imel Vravnik tistega poletnega dne po vsem popitem alkoholu lahko v oblasti svoje ravnanje ali ne, je slovenjgraško sodišče angažiralo kar tri sodne izvedence psihiatrične stroke. Njihova mnenja so se razlikovala, obveljalo pa ni nobeno, ker so psihiatri mnenje izdelali na podlagi sodnega spisa, v katerem so bile listine, ki jih je Višje sodišče v Mariboru kot nezakonite izločilo iz spisa. Ko se je proces zoper Vravnika preselil na Okrožno sodišče v Mariboru, je to za postopek angažiralo novega izvedenca, psihiatra Bojana Filipiča. "Pri preiskovancu gre za kronično duševno motnjo, alkoholizem. Nedvomno je bila ta motnja prisotna v času očitanega dejanja. Sicer pa obdolženi ni psihiatrični pacient, nima duševne bolezni in ni duševno manj razvit," je o Vravniku povedal psihiater. Ker ni imel zanesljivega podatka, koliko alkohola je obtoženi zaužil 17. julija 2015 (prijet je bil dva dni po dogodku), psihiater ni mogel izračunati, kolikšna je bila Vravnikova stopnja opitosti. "Težavo sem imel z oceno, kaj se je dogajalo med obdolženim in pokojnim, kakšno je bilo njuno razmerje. Njun odnos je obremenjevalo to, da naj bi bil imel oče obdolženega razmerje z mamo pokojnika. Pri pregledu je navedel, da sta se tudi tri mesece pred tem dogodkom sprla zaradi tega - čustveno občutljive teme za obdolženega. Njegov oče je bil negativna figura v njegovem življenju in identificiranje z očetom je za obdolženega zelo obremenjujoče," je še pojasnil izvedenec, ki je v mnenju zapisal, da je pri obdolženem tistega dne "šlo za trenutno napačno presojo".

Ni bilo naklepno dejanje

In prav to je bilo tisto, zaradi česar je tožilstvo modificiralo obtožbo iz sprva očitanega uboja v povzročitev smrti iz malomarnosti. Tožilka je prepričana, da ni šlo za naklepno dejanje. "Ni se zavedal, da se Rogina lahko zaradi potiska in padca potopi in umre, bi pa se moral in mogel zavedati. Zaradi akutne zaslepitve z alkoholom je bila njegova zmožnost imeti v oblasti ravnanje bistveno zmanjšana," je v spremenjeni obtožnici sklenila tožilka. "Nisem se zavedal," je tudi danes ponovil Vravnik in krivdo zdaj, ko je tožilstvo spremenilo obtožnico, priznal. S tem se je dokazni postopek v ponovljenem sojenju tudi zaključil, zaključne besede in sodba pa sledijo 5. oktobra.