V letošnjem letu se je do minulega ponedeljka na naših cestah zgodilo 8364 nesreč, kar je le za osem nesreč manj kot v enakem obdobju lani. A posledice letošnjih nesreč so veliko hujše, saj je v njih umrlo 61 ljudi, lani v primerljivem obdobju pa 49. Manj je letos huje poškodovanih, in sicer 387, lani 392. Lažje se je v nesrečah letos poškodovalo 2734 ljudi, lani 2844.
Krivulja hudih nesreč se letos vzpenja
Kot pojasnjujejo na Generalni policijski upravi, so najpogostejši vzroki za nesreče nepravilni premiki z vozilom, za prometne nesreče s hujšimi posledicami pa neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje. Krivulja najhujših nesreč se torej letos znova vzpenja. Na Agenciji RS za varnost prometa (AVP) razlagajo, da je varnost cestnega prometa odvisna od številnih dejavnikov in vseskozi niha. "Če je eno leto slabše kot prejšnje, ne pomeni, da gre za negativen trend. Za dolgoročne ocene je treba pogledati statistiko daljšega obdobja, kjer pa je Slovenija v trendu kontinuiranega izboljšanja prometne varnosti, kar navaja tudi Evropska komisija. Če pogledamo obdobje od 2011, je razvidno, da so bila leta 2011, 2012 in 2016 najslabša v zadnjem desetletju. Leto z najmanj smrtnimi žrtvami je bilo lansko, na kar pa je treba gledati skozi prizmo epidemije in vseh ukrepov, ki so močno zmanjšali obseg prometa. Povprečno zmanjšanje obsega prometa je bilo namreč na letni ravni okrog 20 odstotkov, za prav toliko se je zmanjšalo število smrti in poškodb," navajajo v agenciji in dodajajo, da je Evropska komisija v letošnjem maju objavila predhodno poročilo o smrtnih žrtvah na cestah za lansko leto. Po ocenah je lani v EU v prometnih nesrečah umrlo 18.800 ljudi, kar je za 17 odstotkov manj v primerjavi z letom 2019. Na cestah v EU je življenje izgubilo skoraj 4000 ljudi manj kot leto poprej. Manjši obseg prometa kot posledica pandemije covida-19 je imel očiten vpliv na število smrtnih žrtev na cestah. Evropska komisija je v tem poročilu Slovenijo izpostavila med državami članicami, kjer je bilo zabeleženih najmanj smrtnih žrtev in najvišji delež zmanjšanja. Tako navajajo, da je 18 držav članic leta 2020 zabeležilo najmanjše število smrtnih žrtev na cestah. Največje zmanjšanje (za 20 odstotkov ali več) poleg Slovenije (zmanjšanje za 42 odstotkov) beležijo še v Belgiji, Bolgariji, na Danskem, v Španiji, Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, na Madžarskem in Malti. Pet držav članic (Estonija, Irska, Latvija, Luksemburg in Finska) je kljub pandemiji zabeležilo povečanje števila smrtnih žrtev na cestah.
Z leti varnost vendarle boljša
A če se bo trend prve polovice letošnjega leta nadaljeval, bo smrtnih žrtev na cestah več, kot jih je bilo lani. Za zmanjšanje morije na naših cestah AVP stavi predvsem na preventivo. "Preventivne aktivnosti so tek na dolge proge in dajejo želene rezultate v daljšem časovnem obdobju, kar potrjujejo tudi znanstvene raziskave. Za večjo varnost v cestnem prometu je pomembno, da vsak posameznik ravna samozaščitno in kar najbolj odgovorno in da vsi ključni nosilci področij izvajajo ukrepe v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2013-2022. Varnost na cestah se z leti brez dvoma izboljšuje. Še leta 2004 je na naših cestah umrlo 274 ljudi, lani je bilo preminulih 80. Vendar se moramo zavedati, da je vsaka smrtna žrtev preveč in za seboj pušča neizbrisne tragedije," pojasnjujejo na agenciji. Med ukrepi, ki se že izvajajo ali pa jih še načrtujejo, na agenciji izpostavljajo problem telefonov in multimedije v prometu. Ti so namreč velik dejavnik tveganja. AVP je že pred časom predlagala zvišanje globe in kazenskih točk za uporabo mobilnega telefona med vožnjo, kar je bilo z zadnjo spremembo zakona pred dnevi tudi sprejeto. Kazen zdaj znaša 250 evrov in tri kazenske točke. "Avgusta bo v sklopu nacionalne preventivne akcije Hitrost organiziran preventivni dogodek, na katerem bomo pozivali k večji varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu in poudarjali pomen primerne hitrosti v prometu," načrtovano naštevajo v agenciji. Zaradi poslabšanja stanja na področju varnosti voznikov enoslednih vozil je bila ustanovljena delovna skupina za raziskovanje dejavnikov prometnih nesreč. Na osnovi pridobljenih ugotovitev bomo predlagali zakonske in infrastrukturne spremembe. "Dodatno bomo pozvali občinske svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu k okrepljenim aktivnostim na terenu in ZŠAM k okrepljenim aktivnostim na terenu preko njihovega članstva. V pripravi je nov javni poziv, na podlagi katerega izbranim občinam podelimo prikazovalnike hitrosti v brezplačni najem. Prikazovalniki hitrosti so dokazano učinkovit kratkoročni ukrep za zmanjšanje povprečnih hitrosti v naseljih in zunaj njih. Pred začetkom šole bomo okrepili pozive k previdnosti do naših najmlajših ter ob prvem šolskem dnevu pripravili dogodek," nizajo v AVP.
Z novimi videomateriali (varnostni pas, alkohol …) vsakodnevno preko družbenih omrežij ozaveščajo javnost o dejavnikih tveganja za nastanek prometnih nesreč. "Vsaka preventivna akcija, dejavnost, dogodek pa tudi vzgoja in izobraževanje od najmlajših (Pasavček) preko osnovne šole (kolesarski izpiti …), gimnazije (delavnice Vozimo pametno) in šol vožnje pa do tretjega življenjskega obdobja (Sožitje) ima pozitiven doprinos k prometni varnosti," še pojasnijo na agenciji.
Analize smrtnih nesreč, več nadzorov
Na policiji dodajajo, da so v začetku julija na skupnem delovnem sestanku z AVP pregledali dosedanje delo in sodelovanje, hkrati pa agenciji predlagali nekatere ukrepe, ki bi lahko povečali ozaveščenost udeležencev v cestnem prometu o pomenu upoštevanja cestnoprometnih predpisov, spoštljivega odnosa do vseh prometnih udeležencev, še posebej najšibkejših, pravilnega ravnanja v prometu. "Sodelujemo tudi s presojevalci cestne infrastrukture in skupaj pregledujemo kraje, kjer se zgodijo smrtne prometne nesreče. Posebna pozornost je namenjena prometnim nesrečam s smrtnim izidom, v katerih so udeleženi motoristi. Skupaj z DRSI pripravljamo nekatere spremembe infrastrukture na izstopajočih odsekih cest. Pogosteje so policijske patrulje prisotne na cestnih odsekih, po katerih vozijo motoristi (dolina Soče, Marija Reka, Planina, Kočevska cesta ...). Na odsekih, kjer je več prometa in slabše stanje, na nevarnost opozarjamo tudi s silhuetami policista," so ukrepi policije.
Prav tako vsak vikend so aktivnosti policije usmerjene tudi v spremljanje in urejanje prometa ob zgostitvah, ki nastanejo zaradi turističnih tokov v času poletnih dopustov. Aktivnosti se izvajajo predvsem v smeri Primorske in v bližini drugih priljubljenih destinacij, ki jih turisti radi obiskujejo. "Ob vsem tem vsakodnevno poteka nadzor cestnega prometa, kjer je poudarek na uporabi varnostnega pasu, nepravilni uporabi mobitela, nadzoru hitrosti, psihofizičnem stanju udeležencev cestnega prometa," sklenejo na Generalni policijski upravi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
