Natanko leto in en mesec po zločinu v središču Polzele, kjer je 1. februarja lani na vrtu pred stanovanjsko hišo 45-letni Andrej Vrščaj vzel življenje 69-letnemu sosedu Vinku Pekliču, je veliki senat celjskega sodišča obtoženemu izrekel sodbo za to grozovito dejanje. Zaradi umora soseda in materinega prijatelja, ki mu je s petimi udarci s sekiro povzročil smrtne poškodbe hrbtenjače, je senat Vrščaja obsodil na 23 let zapora. Takšno sodbo ga je doletela zato, ker je dokazni postopek po mnenju senata pokazal, da je obtoženi brez kančka dvoma kriv umora. Storil ga je na zahrbten način in v trenutku, ko oškodovanec tega ni pričakoval, se glasi današnja sodba. Poleg umora pa je obtoženi kriv tudi povzročitve hude poškodbe. Poškodoval je lastno mater, ki je hotela posredovati, on pa jo je odrinil, zaradi česar je padla in si zlomila roko. Za to dejanje mu je sodišče določilo kazen pol leta zapora, nato pa mu izreklo enotno kazen 23 let in pet mesecev zapora. Zaradi ponovitvene nevarnosti so mu do pravnomočnosti sodbe podaljšali pripor.
Razglasitev sodbe, ki jo je obdolženec sprejel mirno in brez besed, je zaznamoval čustveni izpad njegove matere. Ko je slišala, za kako dolgo sodišče sina pošilja v zapor, se je med jokom zadrla, "to ni res," in trdila, da se je sinu zgodila krivica. Iz obupa se je usedla na tla, ker je s svojim obnašanjem motila dogajanje v sodni dvorani, je sodnica varnostnikom naročila, da jo odpeljejo iz dvorane. Na sina je počakala na hodniku sodišča, na stopnicah je še vedno jokala, pravosodni policisti pa so Vrščaja mimo nje odpeljali nazaj v pripor.
Usodno sekanje drv
Spomnimo, da je do spora med obdolžencem in žrtvijo prišlo na sobotno zgodnje popoldne na vrtu pred hišo med sekanjem drv. Vrščaj je Pekliča najprej z levo roko prijel tako, da se mu ni mogel izviti iz prijema, nato pa ga je odvlekel do kupa drv, kjer je z desno roko pograbil sekiro in z njenim ostrim delom nesrečnega moškega od zadaj petkrat udaril in ga smrtno poškodoval. To je po mnenju sodišča storil naklepoma, saj je bil jezen nanj, ker ni maral njegovega prijatelja Edina Muratovića. Izvedenka za sodno medicino je ocenila, da je bil za žrtev usoden zadnji, peti udarec, s katerim je obtoženi sosedu presekal hrbetnjačo. Po krvavem zločinu se je Vrščaj usedel v avto in se odpeljal v Avstrijo, kjer je policistom povedal, kaj je storil v Sloveniji. Vse to je po mnenju psihiatričnega in psihološkega izvedenca storil v stanju zmanjšane prištevnosti, vendar ne bistveno zmanjšane. Vrščaj namreč ima osebnostno motnjo, kar pa bistveno ne vpliva na njegovo razumevanje dejanj.
Okrožni državni tožilec Gorazd Kacijančič je v zaključni besedi dejal, da je dokazni postopek pokazal, da je obtoženemu krivda tako za umor Vinka Pekliča kot za povzročitev hudih telesnih poškodb matere Neže Vrščaj Vrščaju dokazana. Da je to storil, kot sta ugotovila psihiatrična in psihološka izvedenka, v stanju zmanjšane prištevnosti in na zahrbten način. Da gre verjeti izjavam prič, sosedov, materi pa le v času preiskave in na zaslišanju po dogodku, ne pa na sami glavni obravnavi na sodišču. Tedaj je po mnenju tožilca želela zaščiti sina in zvaliti krivdo na pokojnega, na katerega je bila v preteklosti čustveno navezana, kasneje pa je ljubezen do njega zbledela. Tožilec je terjal mesec višjo kazen, čemur sodišče ni sledilo, mu je pa pritrdilo, da je obtoženi kriv in sledilo tožilčevi zahtevi o podaljšanju pripora.
Smrt soseda je obtoženi v sklepni besedi obžaloval
Sosedje niso bili priča pričetku spora
Obtoženčev odvetnik Ivan Levec je v zaključni besedi raztrgal obtožnico, rekoč, da je nekonsistentna in da očitki ne zdržijo. Menil je, da so sosedje dogodke opisovali različno, nisi pa videli bistvenega oziroma začetnega dela spora, ki je privedel do tragičnega dogodka. Po njegovem mnenju povabilo obtoženca Pekliču, da gresta do konca posekati drva, ni bilo pretveza, prav tako obtoženi v njem ni skrival nobenega namena. Odvetnik je zatrjeval še, da prav tako ne zdržijo navedbe tožilstva, da Peklič napada ni pričakoval. "Postavlja se vprašanje, za kakšno kaznivo dejanje sploh gre. V vsakem primeru ne gre za umor, saj je Peklič prvi napadel obdolženca in se je ta le branil. Ob tem pa je bil obdolženec v tistem trenutku v slabem psihičnem stanju, saj ga je bilo strah. Predlagam oprostilno sodbo, menim da je šlo tedaj za silobran," je v sodni dvorani povedal Vrščajev zagovornik.
Andrej Vrščaj je v sklepni besedi dejal, da krivdo priznava, a da mu je žal za storjeno. Prosil je še za čim nižjo kazen in si zaželel, da se naj vse skupaj že enkrat konča. Med svojim zagovorom, ki ga je na sodišču lani poleti prebral, pa je med drugim povedal, da se mu je zdelo, da mu je notranji glas dejal, da mora ubiti Vinka Pekliča, da bo rešil svet. "Spomnim se le, da sva bila z Vinkom obrnjena eden proti drugemu, da sva se prerivala in da je imel Vinko prvi v rokah sekiro. Nato se ničesar več ne spomnim, le ustrašil sem se za svoje življenje," je tedaj govoril obdolženec.
Mati trdi, da se je zdravil za shizofrenijo
Mati obtoženega je vso krivdo za dogajanje zvalila na svojega pokojnega prijatelja, češ da je bil zelo agresiven človek, ki se je hitro razjezil in vsakemu grozil. Zatrdila pa je še, da se je njen sin leta 2015 (tedaj je bil na policiji javljen kot pogrešan, a se je nato sam vrnil domov op.p.) nekaj časa zdravil in da mu je zdravnica ugotovila shizofrenijo. A da je tablete kasneje nehal jemati. Po njenih besedah sin ne bi nikoli nikomur ne bi ničesar naredil, sodišče je prepričevala, da je Peklič prvi napadel sina, ta pa se je samo branil.
Sodba zoper Vrščaja še ni pravnomočna in prav hitro tudi ne bo, saj je odvetnik obtoženega napovedal, da se bo zoper odločitev pritožil.
