Damijana Žišt
V slovenskih zaporih je trenutno 23 zaprtih oseb, obolelih za covidom, vsi tisti, ki so bili v rizičnih stikih z okuženo osebo, pa so v karanteni.
Glede na javno objavljene razporede sojenj na slovenskih sodiščih že od decembra lani, še posebej pa januarja letos, opažamo veliko preklicev glavnih obravnav oziroma narokov. K preklicem nedvomno veliko prispeva hitrost širjenja koronavirusne bolezni, zaradi katere verjetno dnevno več strank na sodišču (obtoženi, odvetniki, tožilci, sodniki ....) zboli ali so v karanteni. Z virusom se srečujejo tudi zaposleni in zaprti v slovenskih zaporih, kjer pa za zajezitev širjenja koronavirusa strogo upoštevajo navodila NIJZ, pravijo na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS). V začetku januarja letos so celo poostrili testiranja pripornikov in zapornikov, ki morajo na sojenja, k zdravniku ali kam drugam izven zapora.
Že lani več odpadlih obravnav
Na vrhovnem sodišču podatkov o tem, koliko obravnav je odpadlo zaradi okužbe z virusom, nimajo. Romana Ciko Hočevar iz službe za odnose z javnostmi vrhovnega sodišča pojasnjuje, da se pri preklicih razlogi v vpisnikih ne beležijo - tudi sicer ni pravne podlage, da bi se stranke spraševalo po vrsti bolezni, da bi lahko naredili analizo -, s podatkom, koliko narokov je bilo preklicanih zaradi obolelosti za covidom ali odrejene karantene, ne razpolagajo. "Razpolagamo pa s podatkom, da je bilo v primerjavi z letom 2019 v obdobju od septembra do decembra 2021 v povprečju 23 odstotkov več preklicanih narokov." Vrhovnemu sodišču ni znano, da bi se sodišča soočala s kakšnimi resnejšimi težavami, povezanimi z ukrepi proti covidu-19.
Delo sodišč pogojujejo tudi privodi zaprtih oseb na sodne obravnave. V zaporih, pojasnjujejo na URSIKS, strogo upoštevajo navodila NIJZ glede zajezitve širjenja koronavirusa. Trenutno je v slovenskih zaporih 23 zaprtih oseb obolelih za covidom, vsi tisti, ki so bili v rizičnih stikih z okuženo osebo, pa so v karanteni. Se pa številke dnevno spreminjajo. "Po navodilu generalnega direktorja URSIKS Bojana Majcna se od 4. januarja letos, ne glede na morebitna drugačna navodila institucije, v katero se izvaja spremstvo, vsem zaprtim osebam, ki ne izpolnjujejo pogoja PCT (prebolel, cepljen, testiran), pred izvedbo spremstva predhodno vedno omogoči testiranje v zavodu. V zavodih imamo tudi primere, ko zaprte osebe odklonijo testiranje, in sicer z namenom, da bi se izognile sojenju ali da bi zavlačevale sodni postopek.
V zaporih spodbujajo k cepljenju
Na URSIKS dodajajo, da je skrb za zdravje zaposlenih in zaprtih njihova prioriteta. "Za zaposlene, ki ne izpolnjujejo pogoja P in C, smo zagotovili možnost samotestiranja, kot je opredeljeno v veljavnih odlokih. Glede precepljenosti zaposlenih pojasnjujemo, da teh evidenc, skladno z zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov, ne vodimo. Po razpoložljivih informacijah o samotestiranju zaposlenih, ki ga mora zagotavljati delodajalec, pa ocenjujemo, da se okvirno manj kot polovica naših zaposlenih samotestira. Vodstvo posameznih zavodov se zaveda pomembnosti cepljenja, zato zaposlene in zaprte osebe vzpodbuja k cepljenju. Glede cepljenja zaprtih oseb se podatek zaradi fluktuacije zaprtih oseb, ki prestajajo krajše zaporne kazni, dnevno spreminja".
V takšnih primerih izvajamo spremstvo zaprte osebe v skladu z odredbo sodnika, pri katerem poteka sodni postopek zoper zaprto osebo," pravijo na URSIKS. Na vprašanje, kako v zaporih zagotavljajo izpolnjevanje PCT, tudi ob prostih izhodih in letnih dopustih, do katerih imajo zaporniki pravico, na URSIKS odgovarjajo: "Izpolnjevanje pogojev PCT v zavodih izvršujemo v skladu z veljavnimi predpisi, vezanimi na preprečevanje okužb s koronavirusom. Omenjeni pogoji veljajo za zaposlene v zavodih in Prevzgojnem domu Radeče ter za zaprte osebe ob nastopu zaporne kazni ali 48-urni odsotnosti iz zavoda. V primeru koriščenja ugodnosti prostega izhoda, ki lahko traja do 53 ur, mora obsojenec ob povratku v zavod izpolnjevati pogoj PCT. Če se ne želi testirati, je začasno preventivno nameščen v ločene prostore."
Sodiščem predlagajo naroke prek avdio-video sistemov
Nekatera spremstva zaprtih oseb izven zaporov, tudi na sojenja, pa večkrat odpadejo tudi zaradi kadrovske stiske, torej pomanjkanja pravosodnih policistov, s čimer se že dalj časa srečujejo v slovenskih zaporih. Okuženost s koronavirusom ali odrejene karantene pa dnevno povečujejo tudi število bolniških odsotnosti pravosodnih policistov. "Kljub pomanjkanju pravosodnih policistov se trudimo, da načrtovana spremstva zaprtih oseb zunaj zavodov izvajamo v največji možni meri. V primeru izolacije ali karantene zaposlenih zaradi koronavirusa zato občasno razpolagamo z manjšimi ekipami zaposlenih v posameznih zavodih. Težave s kadri poskušamo v glavnem reševati znotraj zapora, kjer težave nastopijo. V primeru spremstev zaprtih oseb, ko nimamo dovolj pravosodnih policistov za spremstva, sodiščem predlagamo tudi izvedbo narokov na daljavo, preko avdio-video sistemov, s katerimi se je v zadnjem obdobju opremila večina zaporov. Če določene naloge kljub temu ni mogoče izvesti, pa je zadnji ukrep tudi odpoved spremstva," še dodajajo na URSIKS.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
