Cigan, ampak najlepši je ena najbolj pogumnih ljubezenskih zgodb sodobnega hrvaškega gledališča," je po premieri v Drami HNK Zagreb zapisal Tportal, Novi list pa, da je "samo dejstvo, da predstava ustvarja galerijo različnih zavednih ljudi, ki se milimeter po milimeter borijo proti različnim predsodkom, velik umetniški uspeh". Kritike so izpostavljale tudi igralce: "Nina Violić briljira ... debitant na sceni HNK, mladi Filip Vidović, ji je enakovreden partner," je zapisal Večernji list.
Kristijan Novak ni le najbolj bran sodobni hrvaški romanopisec, največje uspešnice so tudi predstave, nastale po njegovih romanih. V spremljevalnem programu preteklega Borštnikovega srečanja je gostovalo Zagrebačko kazalište mladih (ZKM) s predstavo Črna mati zemla v režiji Dore Ruždjak Podolski, ki še vedno polni dvorane v Zagrebu in na gostovanjih. Dramatizacijo kompleksnega romana je opravil Tomislav Zajec, drugi Novakov roman, Ciganin, ali najlepši (Cigan, ampak najlepši), pa je priredil za oder Ivor Martinić, skoraj že zvezdnik sodobne hrvaške dramatike in dramaturgije. V Mariboru je v tej sezoni na ogled njegova dramatizacija Somraka bogov v režiji Daliborja Matanića, prav tako "najbolj vročega hrvaškega režiserja" ta čas.
O predstavi oziroma o Novakovem tekstu so v SNG Maribor zapisali: "Mladi Rom Sandokan, imenovan Sandi, se zaljubi v Medžimurko Mileno, belko iz sosedne vasi Sabolščak. Ona, ločena, v poznih štiridesetih, krivično odpuščena iz službe, se vrne v rojstno hišo, kjer mora skrbeti za svojeglavega dedka. Nuzat, Kurd iz Mosula, zapusti družino in državo, ki jo je zajela vojna, v iskanju obljubljenega življenja v Calaisu. Plančića, piarovca iz zagrebške policijske uprave, so poslali na teren, da zakrije umor, ki bi lahko eksplodiral v nasilje in velik politični škandal. Veteran osamosvojitvene vojne vzdržuje krhki mir v vasi, policist na zatonu kariere pa je obseden z vizijami kot v apokaliptični TV-seriji Leftovers. Protagonisti tega briljantnega Novakovega romana sestavljajo neverjetno galerijo likov, ki jih prepoznamo iz strahov današnjega časa - in so okvirjeni v mojstrsko fikcijsko tkanje.
Ti izraziti antijunaki niso tipizirani predstavniki svoje etnične ali socialne skupine, temveč so plemeniti marginalci, ki s svojim obnašanjem odstopajo od stereotipa ter na empatičen način rušijo podobe o predsodkih, ki jih ima družba o njih. Zgodbe se ločujejo in na koncu združijo okrog krvavega umora. Razkošna naracija zajema precizno pripovedovane biografije štirih kulturoloških krogov. Novakov roman je precizna socialna in emotivna topografija identitete. En je večinoma bel, ampak prihaja iz panonske province, drugi je romski iz istega kraja, tretjega predstavlja tisti državni hrvaški, predstavljen skozi oblast iz Zagreba, četrti pa je begunski, kurdski.
Romanu daje enormen scenski potencial predvsem razkošen avtorjev stil, zgrajen z elementi kriminalke, melodrame, dokumentarnega materiala, socialne drame z elementi popularne (sub)kulture, ki vključuje tudi romske pesmi, med katerimi je najbolj znana tudi naslov romana."
