Darinko Kores Jacks
Ne le Folkart, tudi Jazzlent omogoča mariborski publiki srečanje s kulturami, o katerih v naših krajih vemo komajda kaj. Kaj pomeni povprečnemu Slovencu beseda Belize? Za manj poučene: to je država na skrajnem jugovzhodu Srednje Amerike, malenkost večja od Slovenije in obljudena s slabo šestino tukajšnjega prebivalstva. Še vedno znana kot nekdanji Britanski Honduras, neodvisna od leta 1981 ..., v mednarodni politiki povsem neopazna ... O njej še največkrat izvemo kaj iz poljudnoznanstvenih televizijskih oddaj z naravoslovno tematiko (večinoma je prvinski pragozd s številnimi endemnimi vrstami).
Kdo ali kaj so pripadniki ljudstva Garifuna? Nasledniki enega najbolj temnih poglavij evropske in svetovne zgodovine. Potomci afriških sužnjev na plantažah Karibov, ki so jih evropski kolonizatorji (natančneje Francozi v razmeroma kratkem času nadoblasti nad tem sicer prej in potem od Britancev vladanem otočju) pregnali celo iz "njihovega" otoka St. Vincent. In so se pač zatekli na bližnjo celino. A ob tem so ohranili svojo kulturo, ki pa je seveda svojska mešanica številnih virov. No, katera pa ni?
A ta je vendarle tako posebna, da jo je kot svetovno dediščino zaščitil celo Unesco. Za to je najbolj zaslužen glasbenik in aktivist Andy Palacio (1960-2008), ustanovitelj zasedbe The Garifuna Collective, ki jo bomo imeli v petek na Jazzlentu v naših krajih priložnost slišati drugič. Prvič je bilo na ljubljanski Drugi godbi leta 2007, ko je bil še zraven (leto in pol kasneje je sredi turneje po ZDA nenadoma umrl). Zasedba se je postopoma globalno uveljavila in se tudi zato bolj zlahka oddaljila od globalnega popa. Spogledovanje s tem ji je sprva pomagalo prodreti onkraj domačih meja, zdaj ji tovrsten komercializem najbrž ni več potreben. Še vedno pa je njena glasba izrazito poslušljiva, plesna in žurerska, a z več pristnega etničnega poudarka in spontane improvizacije pa svojskih vokalnih tehnik v interakciji s tolkali (zanimivo glasbilo so na primer želvji oklepi ali konjska spodnja čeljust).
Ljubiteljem sodobnega jazza se zdi program Jazzlenta morda že (pre)dolgo premalo jazzovski. A vsaj drevi bodo lahko prišli na svoj račun. Nastopil bo namreč stari znanec tukajšnjih odrov, v Nemčiji živeči libanonski lutnjar Rabih Abou-Khalil. Tokrat v triu, ki ga sestavljata še izkušena mojstra na klasični perfekcionizem navezanega jazzovskega avantgardizma - sloveči pianist Joachim Kühn (letos praznuje 75. rojstni dan) in bobnar Jarrod Cagwin.
