Društvo likovnih umetnikov Maribor v razstavišču na Židovskem trgu v Mariboru vabi na razstavo del umetnikov, letos nagrajenih s stanovskimi nagradami društva. To so kipar Marijan Mirt ter slikarki Cvetka Hojnik in Slađana Matić Trstenjak. Razstava je odprta do 31. oktobra, kuratorka je Kristina Prah, umetnostna zgodovinarka, ki izpostavlja, da so dela umetnikov manifestacija njihove biti, zelo resnična.
Društvo je sicer nagrade tradicionalno podelilo že v začetku tega leta, ko je žirija sedmih kuratorjev na skupinski razstavi v društveni galeriji med 33 likovnimi deli izbrala tri najboljša. Slikarka Cvetka Hojnik je bila nagrajena za črni diptih velikega formata v mešani tehniki iz obsežne serije Temna stran meseca, kjer se poigrava z likom kroga in kvadrata. "Če pogledamo z vidika likovne teorije, lahko govorimo o kvadratu kot o moškem liku, o krogu pa kot o ženskem liku. In na neki prikriti način govorim tudi o medsebojnih odnosih," je ob nagradi dejala Hojnikova. Na razstavi pa se je črni dipith spet umaknil belim slikam. "Tako umetnica nadaljuje svojo izpoved o polarnosti kot primarni in nujni resničnosti," izpostavlja Prahova, pa tudi, da je vsako delo Cvetke Hojnik tako materialna in vizualna provokacija k uvidu popolnosti intimne biti slehernika, hkrati pa njegove povezanosti in ne ločenosti od sočloveka.
Dela Slađane Matić Trstenjak pa ponovno nosijo edinstven in nekoformističen, jasno prepoznaven pečat. Spet nas zapelje v ekspresivne abstraktne pokrajine. "Umetnost je nenehno igriva in močna v ustvarjalni simboliki. Njena dela rastejo od miniaturnih pa do velikih reprezentativnih formatov, in bolj ko rastejo, večja je njihova izraznost, impresivneje nas povlečejo v barvite tokove njenih svobodnih in globoko empatičnih neskončnih pokrajin," dodaja Prahova. Pri Marijanu Mirtu pa nas pričakata dve razpotegnjeni in sloki podobi. Suhi figuri nosita pasji glavi, ponosno sta zravnani in statično pokončni. Sta prispodobi za javno govorjenje. "Enakovredna dvojica Gobec Gubec v nemi prisotnosti in razgovoru predstavlja simbol nasprotij, ki nikoli niso absolutna - ne zlo ne dobrota, ne laž ne resnica, ne dan ne noč - vse prehaja in se preliva. Če zavzame dovolj močan glas, napolni prostor kot prezentna figura," sklene kuratorka.
