(PRED PREMIERO) Mariborska Drama odpira sezono s Pijanimi

Petra Vidali Petra Vidali
22.09.2023 06:00

Trpko komično dramo Ivana Viripajeva bo režiral Attila Vidnyánszky ml: "Nekje med svetovoma Quentina Tarantina in Andreja Tarkovskega, kjer trčijo črni humor, okrutnost, duhovnost, misticizem in metafizična liričnost"

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Viripajev misli, da so Pijani njegova najboljša drama. 
SNG Maribor

Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo danes, v petek, v Dvorani Frana Žižka premierno uprizorila trpko komično dramo Ivana Viripajeva Pijani v režiji Attile Vidnyánszkega ml. V Pijanih igra velik del ansambla mariborske Drame: Julija Klavžar, Vladimir Vlaškalić, Eva Kraš, Ana Urbanc, Matija Stipanič, Kristijan Ostanek, Ksenija Mišič, Matevž Biber, Minca Lorenci, Blaž Dolenc, Žan Koprivnik, Petja Labović in Liza Marijina.

Ivan Viripajev (1974), eden najprodornejših sodobnih ruskih - in evropskih - dramatikov, je Pijane napisal po naročilu Düsseldorfer Schauspielhaus, kjer so dramo leta 2014 tudi krstno uprizorili. V Sloveniji smo jih že videli uprizorjene, leta 2017 v režiji Juša A. Zidarja v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer so pred tem uprizorili že njegovi drami Iluzije in Kisik, po tem pa še Neznosno dolge objeme. Njegovo besedilo Zaprta študija pa je bilo v izhodišču uprizoritve New Constructive Ethics Nine Rajić Kranjac v Prešernovem gledališču Kranj.

Črna komedija Pijani se dogaja neke noči v nekem zahodnem velemestu. Štirinajst ljudi je iz različnih razlogov močno pijanih. "Pijanost je tisti poriv, ki jim omogoči, da izgubijo nadzor nad seboj in prestopijo meje ustaljenih običajev in vzorcev obnašanja ter odkrito spregovorijo o stvareh, ki jih trezni niti samim sebi ne bi priznali. V nekakšnem kolektivnem monologu se razkrije vsa beda, ničevost in pritlehnost njihovega bivanja. Različna stanja pijanosti omogočajo večplastno, duhovito in precizno seciranje sodobnega človeka in današnjega načina življenja. Viripajev spregovori o izgubljenosti človeka na tem svetu, o iskanju smisla in strahu pred minljivostjo. Do svojih likov je jedko ironičen in posmehljiv, a hkrati tudi nežen, sočuten in globoko razumevajoč. Z veliko upanja v človeka piše o bistvu življenja, o veri v Boga in o ljubezni, ki edina osmišlja življenje in premaguje eksistencialno tesnobo. Pijani nas opominjajo in vabijo, da se prepustimo življenju, naj se ne bojimo ljubiti, oproščati, se razkazati, se prepustiti … Pijani so filozofska komedija o odkrivanju in samospoznanju," je o drami, za katero Viripajev pravi, da je njegova najboljša, ob premieri v Mestnem gledališču ljubljanskem napisal Miha Javornik.

Ob novi uprizoritvi so v Drami SNG Maribor zapisali: "Viripajevov kreativni svet nastaja nekje med svetovoma Quentina Tarantina in Andreja Tarkovskega, kjer trčijo črni humor, okrutnost, duhovnost, misticizem in metafizična liričnost. Kot predstavnik nove, družbenokritične generacije Viripajev svoje dramske like v Pijanih kot 'boter kozmične mafije' pripravi do tega, da v stanju alkoholne omame posežejo po transcendenci – ali vsaj nekam v smeri proti uvidu nekega življenjskega bistva in smisla.

Sodobni Evropejec namreč, brez da se ga 'nažre na mrtvo, ne more dojeti ali uvideti, da je do vratu pogreznjen v laži, prevare, komplekse, izpraznjenost, depresije, egoizem in žalost, predvsem pa ne ve več, kaj bi sploh naredil s svojim življenjem. Gonja za denarjem je njegova edina realnost, ki pa mu v zameno ne prinaša ničesar. Evropejec, na katerega se besedilo na nekaj mestih neposredno obrača, v sebi skriva strah in negotovost pred jutrišnjim dnem, pretvarja se, da ima trda tla pod nogami, in šele v alkoholni omami počasi priznava, da nima pojma, kaj naj bi sploh bilo tisto, za kar bi se splačalo živeti."

Mariborsko uprizoritev je zrežiral mladi madžarski režiser in igralec Attila Vidnyánszky ml., ki je, po navedbi gledališča "na madžarske odre postavil nekaj odmevnih gledaliških uprizoritev". Internet pove, da je letnik 1993, da je bil leta 2010 sprejet na igralski oddelek budimpeške Fakultete za gledališče in film, da je delal že med študijem in da je v zadnjih letih režiral v Narodnem gledališču in v gledališču Radnóti v Budimpešti in tudi v nekaj drugih madžarskih mestih ter v Moskvi in Pragi.

Prevajalka je Tatjana Stanič, prevajalka iz madžarskega jezika na vajah Dóra Riederauer, dramaturg Miklós H. Vecsei, scenograf Csaba Csiki, kostumografinja Zsuzsanna Kiss, izbor glasbe in zvočnih efektov je delo Atille Nagyja, koreograf je István Berecz, lektorica Mojca Marič, oblikovalec svetlobe Tomaž Bezjak, oblikovalec projekcij Gorazd Vever in asistentka režiserja Dóra Riederauer.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta