Trije animatorji, več kot 20 lutk, več kot 600 risb ...
Jutri in pojutrišnjem bosta - zaradi razpolovljenih kapacitet avditorija - dve premieri tretje predstave Lutkovnega gledališča Maribor v tej sezoni.
Režiser Tin Grabnar ustvarja v mariborskem lutkovnem gledališču že tretjič, po Snežni kraljici ter Piratu in luni s soavtorico besedila Ano Duša podpisuje predstavo Strahovito.
Izhodiščni impulz je bil narediti strašljivo predstavo za otoke, grozljivko za otroke tako rekoč, "seveda z vsem zavedanjem, kako otroška publika spremlja takšno predstavo". In kaj je lahko tematika predstave, ki naj bi strašila? Tema je - seveda - strah. "Strah, ki je zaznamovan, ker nam vsi govorijo, da nas ne sme biti strah. Predstava nam dovoli, da smo prestrašeni," pravi Tin Grabnar. Predstava želi ustvariti varno zavetje, v katerem lahko občinstvo doživi strašljivo izkušnjo, "da bi na koncu predstave šli ven iz tega malo močnejši, pogumnejši, pomirjeni s svojim strahom". Konkretno izbere predstava strah pred temò za otroka je pot v klet in iz nje iniciacijski obred, v katerem predela svoj strah. Otrok, Bine, pa je netipičen junak, med drugim je "fantek s prekomerno težo".
Svetlobo in ritem predstave diktirajo diaprojektorji.
Téma in temà sta narekovali tudi medij - senčno gledališče. Grabnar, že znan po vpeljavah za lutkovni medij nenavadnih tehnologij, kot vir svetlobe tokrat uporabi dobre stare analogne diaprojektorje, ki omogočajo "slikovito montažo in ritem".
Likovno in lutkovno podobo podpisuje Zala Kalan, ki je restavratorka v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Kot avtorica likovne podobe dela prvič. Dela je bilo vsekakor ogromno, več kot 600 ilustracij in sestavljanje slik v treh poljih je zahteven podvig. Zala Kalan sočasno postavlja razstavo ilustracij za likovno podobo v razstavišču minoritske cerkve, kar postaja že stalna praksa Lutkovnega gledališča Maribor.
Animatorji so trije, Barbara Jamšek, Miha Bezeljak in Uroš Kaurin, lutk je čez dvajset in tudi oni "so se res nagarali". Prostora za improvizacijo in napake v tej predstavi ni, "čeprav se kdaj kakšna zgodi". Vsak aspekt predstave je premišljen in zahteva natančno izvedbo. Gre za predstavo, ki jo hočeš in moraš vsakič znova izdelati. "Tudi po 50 ponovitvah bo kak del, ki ga boš hotel še do konca izdelati, in to je velik izziv in sreča za nas," misli Barbara Jamšek.
Ana Duša je tudi dramaturginja predstave, glasbo je ustvaril Mitja Vrhovnik Smrekar, programer in tehnolog je Borut Savski, lektorica Metka Damjan, kostumografka Mojca Bernjak.
Predstavo priporočajo vsem, ki imajo vsaj pet let.
