Klara Širovnik
Milan Kos knjižnice ne razkazuje drdrajoče in prehitevajoče. Vlogo "amaterskega vodiča", kakor se imenuje, prevzema s strastjo in veseljem.
V minoritski knjižnici ptujskega samostana svetega Petra in Pavla je svetloba pritajena, temperatura pa nekoliko nižja. Tako mora biti. Imeti knjige, tudi če so stare in dragocene, namreč ni zadosti - zanje je treba tudi ustrezno skrbeti. Pa ne samo kar se varnosti tiče. Ščititi jih je treba pred požari, vlago, neugodnimi temperaturami in svetlobo, ki ne sme biti močna. "Tukaj imamo tudi dela, ki so jih obglodale miške," v poduk vsem, ki si knjižnico ogledajo, navihano pokaže pater Milan Kos, ki je tisto, kar je o minoritski knjižnici povedal ob našem obisku, različnim obiskovalcem nemara pripovedoval že po večstokrat.
Knjižnica pa ne hrani le verskih knjig - tj. svetih pisem in drugih liturgičnih knjig - temveč tudi dela s področja prava, zgodovine, matematike, fizike, biologije, filozofije ... Veliko knjig je - poleg latinščine - pisanih v nemški gotici. Samostan je namreč deloval v okviru avstrijske province, zato je bilo v njem veliko nemško govorečih patrov. "Poleg tega imamo pri nas tudi knjigo, ki je tukaj morda ne bi pričakovali - Koran," nadaljuje Kos. Kako je to delo prišlo na Ptuj?
Knjižnica pa ne hrani le verskih knjig - tj. svetih pisem in drugih liturgičnih knjig - temveč tudi dela s področja prava, zgodovine, matematike, fizike, biologije, filozofije ... Veliko knjig je - poleg latinščine - pisanih v nemški gotici. Samostan je namreč deloval v okviru avstrijske province, zato je bilo v njem veliko nemško govorečih patrov. "Poleg tega imamo pri nas tudi knjigo, ki je tukaj morda ne bi pričakovali - Koran," nadaljuje Kos. Kako je to delo prišlo na Ptuj?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
