Slovensko komorno glasbeno gledališče (SKGG) bo podelilo 14. nagrado Sama Smerkolja, edino nagrado za operne pevce pri nas, sopranistki Zlati Ognjanovič. O nagrajenki je odločila strokovna komisija v sestavi Simon Dvoršak (predsednik), Simon Robinson, Vlatka Oršanić, dr. Henrik Neubauer in Andrej Debevec. Podelitev nagrade bo 19. februarja v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata.
Nagrada je poimenovana po baritonistu Samu Smerkolju, ki je bil med slovenskimi opernimi prvaki ne samo odličen pevec, ampak prav tako dober in inteligenten igralec. Dvakrat je dobil Prešernovo nagrado in bil eden redkih solistov ljubljanske Opere, ki je ostal zvest domačemu odru. Z ustanovitvijo in podeljevanjem nagrade Sama Smerkolja želijo v SKGG dati priznanje vsestranskemu opernemu umetniku in ohranjati zavest o pretekli in sedanji slovenski operni glasbeni kulturi.
Lavreatka za leto 2021, sopranistka Zlata Ognjanovič, rojena Gašperšič, se je rodila leta 1931 v Kropi kot šesta od dvanajstih otrok v družini. Oče je bil ravnatelj tovarne Plamen v Kropi, hkrati pa tudi zborovodja, organist, skladatelj. Ko je Zlata po vojni odšla na šolanje v Ljubljano, se je takoj priključila dijaškemu pevskemu zboru. Tam je njen glas in nadarjenost prepoznal zborovodja prof. Makso Pirnik ter jo poslal v nižjo glasbeno šolo, kjer je postala učenka prof. Ksenije Kušej Novak. Pod njenim mentorstvom je obiskovala srednjo glasbeno šolo, pozneje pa je končala tudi visokošolski študij. Začela je v radijskem komornem zboru, ki ga je vodil Milko Škoberne. Tam je spoznala basista Dragišo Ognjanoviča, svojega bodočega soproga, s katerim sta v kasnejših letih velikokrat sodelovala tudi na opernem odru. Mlada pevka je ob najrazličnejših spremljavah posnela celo vrsto ljudskih, ponarodelih pesmi in samospevov.
Po uspešno opravljeni avdiciji na odru ljubljanske Opere leta 1953 je debitirala kot Siebel v Gounodovem Faustu in Cherubino v Mozartovi Figarovi svatbi. V dobrih tridesetih letih je upodobila 65 različnih vlog - od Fiordiligi, Elvire, Kleopatre, Evridike, Marinke, Tatjane do Djule, Ane, Marie, Anice ... Kot solistka je nastopala v vokalno-instrumentalnih delih, kot so Mozartov, Faurejev Rekviem, Brahmsov Nemški rekviem, Bachova Maša v h-molu, Šostakovičeva Simfonija št. 14, Mahlerjeva Simfonija št. 4 ... Skozi celotno kariero se je ukvarjala tudi s samospevi - od Schuberta, Brahmsa, Dvoraka do Osterca, Kogoja, Šivica, Ajdiča ...
Prejela je nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo in Betettovo nagrado. Po končani karieri se je dobro desetletje ukvarjala s pedagoškim delom.
