Reklo, da piše avtor ves čas eno knjigo, je sicer mogoče poljubno raztezati, vendar so kontinuiteta, variacije enakega, vračanje ... pri nekaterih opusih pač bolj konkretne in evidentne lastnosti kot pri drugih. Po Lojzetu Kovačiču velja med sodobnimi slovenskimi prozaisti to morda najizraziteje za Marka Sosiča. Njegov peti roman zaokrožuje dosedanji opus, vendar tako, da ga pušča odprtega, tako za nadaljevanja kot za interpretacije.
Poslednja sodba - brez odrešitve, a ne brez človeške milosti