Klara Širovnik
Splet in družbena omrežja so razdeljeni na številne podsisteme in "mini vesolja", v katere lahko zakorakamo uporabniki. Med najbolj varne in prijazne kotičke lahko brez dvoma umestimo strani in profile, ki se ukvarjajo s knjigami. Na blogih, instagramu in tikoku - pretežno ženske - ustvarjalke na veselje velikega števila sledilcev združujejo ljubezen do branja s stiliziranimi in privlačnimi fotografijami ter videoposnetki.
Čeprav smo do vsega, kar se promovira na družbenih omrežjih, danes (upravičeno) skeptični, velja poudariti, da so knjižni blogerji in vplivneži pomemben del literarnega sistema, ki je zaslužen tudi za številne pozitivne premike. Vseh sicer ne velja metati v isti koš: nekateri knjigo obravnavajo kot estetski predmet in kot okrasek, drugi pa se ukvarjajo z besedilom in na svojih profilih objavljajo poglobljene misli, ki se jim utrnejo ob branju. V Sloveniji imamo trenutno predvsem obilico slednjih! So v svojem hobiju - ki je na neki način tudi poklic, čeprav se od njega ne da živeti - predvsem zaradi veselja do branja? Kako naj opravljajo svoje delo, da bo odgovorno, in kaj moramo razumeti uporabniki, ki knjižne vplivneže spremljamo?
V knjižni svet je Urška Bračko, ena najprepoznavnejših knjižnih blogerk, ki na instagramu ustvarja pod imenom @booknjiga, kot sodelavka ene od slovenskih založb vpeta celostno. Vsako leto v Sloveniji izide veliko izvirnih in prevodnih del, manevriranje v tej poplavi pa je odgovorno početje. Osrednje vprašanje se glasi: v kolikšni meri blogerji in vplivneži predstavljajo "visoko" literaturo (recimo kanon in "sodobne klasike") in v kolikšni meri dela, ki so bližje širšim množicam? Urška Bračko zmerom izbira knjige, ki so ji osebno blizu, predvsem žanrsko gledano, in to je pomembna informacija. Besedil in misli o ljubezenskih romanih na njenem profilu recimo ne moremo najti, ker je to ne zanima. Izbor je rezultat subjektivnih zanimanj, in na tej osnovi se med seboj razlikujejo tudi ustvarjalci. "Mislim pa, da izbor med sledilci deluje dobro prav zato, ker izbiram kakovostno literaturo," pravi sogovornica. Če jo pritegne knjiga v žanru fantastike ali kriminalke - tudi otroška! -, se bo znašla med njenimi bralnimi priporočili, ne gre pa nujno za uravnoteženo reprezentacijo, ki jo zahtevamo v literarni kritiki.
Hkrati pa gre skozi njene roke ogromno knjig - Urška produkcijo spremlja že leta in zmore presojati, kaj je tisto, kar naj gre v pozabo, in kaj tisto, o čemer se splača govoriti. Blogerji so bralci z določeno kilometrino, ni pa nujno, da predstavljena dela izbirajo po merilih literarne kakovosti, temveč kvečjemu po subjektivnih merilih dobrega, ki jih ne opredelijo javno. Ali se subjektivna merila prekrivajo z nekaterimi bolj objektivnimi merili literarne kakovosti (destrukcija klišejev, univerzalnost v singularnosti, polisemičnost, avtoreferencialnost ...), pa je odvisno od ustvarjalca do ustvarjalca. "Vseeno moraš imeti prebrano določeno količino knjig, da lahko sodiš o tem, ali je delo dobro ali ne. Imeti moraš kilometrino branja! Naša mnenja so v veliki meri subjektivna in prav zaradi tega smo bližje širši množici," pravi Urška Bračko. In prav zato imajo knjižni blogerji in influencerji danes veliko moč, da knjige popularizirajo in da branje približajo tistim, ki so se od njega odmaknili.
Kaj pa apetiti založb?
Poleg osebnega okusa objave knjižnih vplivnežev določajo tudi založbe, ki do njih pristopajo s svojimi deli. "Nekatere založbe pristopijo z že izdelano vizijo, česa si želijo - denimo intervjuja z avtorjem ali kaj podobnega. Če do mene pristopijo z vizijo, ki je blizu reklami, do knjige seveda ne želim biti neposredno nesramna. Vseeno pa mislim, da svojim sledilcem iskreno povem, če mi knjiga ni zelo všeč in če se pri branju mučim. Hkrati pa tudi pri taki knjigi omenim nekaj dobrih značilnosti. Prepričana sem namreč, da lahko pri skoraj vsaki najdeš nekaj dobrega (morda odpira pomembno temo ali naslavlja perečo problematiko), ob tem pa še vedno omeniš, da ni vrhunsko izpisana," pravi Urška Bračko. Založbe ali samozaložnike občasno zavrne na podlagi tematike in žanra knjige, če ji ta ni ljub. Ker kilometrine v branju določenih tipov knjig nima, o njih ne želi soditi.
Pa se založbe danes že zavedajo moči njej podobnih ustvarjalk in ustvarjalcev? Prisotnost v digitalni krajini je namreč bistvena. Naša analiza, v kateri smo o digitalnem marketingu povprašali različne slovenske založbe, kaže, da je večina založb aktivna na družbenih omrežjih (facebook, instagram, twitter, youtube), pomemben jim je tudi e-poštni marketing, obenem pa sodelujejo s knjižnimi blogerji in spletnimi vplivneži. Ti so dejansko pomembni vsem večjim slovenskim založbam - med drugim Cankarjevi založbi, Beletrini, Gogi ..."Nekateri našo vlogo prepoznavajo, drugi ne," pravi Urška Bračko in poudarja, da bi bilo s strani založb dobrodošlih več analiz tega, s kakšnimi vsebinami se ukvarjajo posamezni influencerji in blogerji. "S strani založnikov manjka določena selekcija. Tudi med blogerji namreč ni vse rožnato - ni nujno, da bo vsak, ki o knjigah piše in govori na družbenih omrežjih, nalogo opravil dobro in odgovorno," opozarja.
Koga vrniti na bralno pot
Nekateri strokovnjaki so do blogerjev kritični - pravijo, da spodbujajo nastajanje (nekakovostnih) uspešnic in da se po njihovi zaslugi na vrhove prodaje in izposoje zavihti šund - drugi pa "mnenjsko voditeljstvo" v tej sferi spodbujajo. "Uspešnica bo uspešnica tudi brez nas - nismo tako veliki, da bi lahko naredili takšno razliko," smeje pravi Urška Bračko in poudari, da so avtorska imena - Jančar, Golob, Lainšček - tisto, kar prodaja knjige. "Pomembno je, da v ospredje postavimo obstranska dela, ki jih bralci sicer ne bi našli - tudi stripe, denimo. Veliko starejših bralcev pravi, da slednjih ne morejo brati - blogerji pa jim zato priporočimo, s čim naj začnejo in kako se zadeve lotiti, da bo lažje 'steklo'," pravi Urška Bračko, ki se na svojih profilih trudi izpostavljati čim več slovenske literature - že zato, da se kupuje in izposoja več del slovenskih piscev, saj to pozitivno vpliva na založbe in posamezne avtorje.
Kot bloger in influencer moraš biti vedno angažiran in sledilce povprašati po mnenju. "Se pa pri meni vprašanje skoraj nikoli ne glasi: 'Ali vam je bila knjiga všeč?', temveč gre za bolj globinske zadeve. Bralce povprašam, kakšni tematski sklopi in teme so jim blizu, kaj jih teži, česa si želijo brati," pravi. Dejansko so knjižni blogerji danes nekakšna "lestev" do bralcev, predvsem tistih, ki niso skrajno literarno izobraženi in recimo ne berejo književnih kritik v strokovnih revijah in niti v množičnih medijih, vseeno pa si želijo prebirati tisto, kar jim bo ustrezalo. Problem je, da sami pogosto ne znajo ugotoviti, kakšne knjige so jim blizu - in na tem mestu je dobrodošlo priporočilo nekoga, ki veliko bere, ki mu zaupajo in ki ga cenijo. Tudi igre in izzivi so del tovrstne popularizacije branja in knjig - med bolj priljubljenimi je recimo literarni bingo (ustvarjalke Sandre Dobnikar, ki na instagramu objavlja pod imenom @dozadnjestrani), v kateri bralce k branju spodbuja na podlagi tematike knjige, na podlagi barve naslovnice, na podlagi žanra in podobno.
Prihajajoči izziv, ki ga bo Urška Bračko postavila pred svoje sledilce, pa je branje klasikov. "Srednje šole so nas z branji malo zavrle in morda je to izziv, ki bo bralce spodbudil, da v roke ponovno vzamejo knjigo, ki se jim je v šoli ni ljubilo prebrati. Bingo in podobne akcije pritegnejo tudi tiste, ki bi sicer prebrali le eno knjigo na leto - zaradi nas pa jih preberejo pet. Ali pa znova postanejo bralci! Ko sem bila mlajša, je moja mami recimo ogromno brala - kasneje je to zaradi pomanjkanje energije nekoliko opustila. Takšne ljudi lahko z zabavnimi akcijami 'pridobimo nazaj'," zaključi sogovornica.
