V desetletju, odkar je (domnevni) rojstni dan Primoža Trubarja 8. junij 1508 državni praznik, sta Univerzitetna knjižnica Maribor in Zveza kulturnih društev pripravili pet prireditev v počastitev praznika in tako je bilo načrtovano tudi letos. Okroglo mizo na izbrano temo in z njo povezano razstavo v knjižnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor, ki se ji je večkrat pridružila še razstava v likovnem razstavišču, smo običajno povezali s krajšim glasbenim nastopom in svečanim nagovorom. Temo za šesto počastitev smo izbrali že lani jeseni, izvedbo pa smo morali prilagoditi, zato da se nit zaporednih dogodkov ne bi pretrgala. Obžalujemo le, da se je izgubil neposredni stik z našimi rednimi obiskovalci, ki skupaj z nami gojijo kulturo spominjanja na pomembne ljudi in dogodke.
Koordinatorji prireditev dr. Vlasta Stavbar, mag. Franci Pivec in mag. Majda Potrata so zasnovali načrt, po katerem vsakič izberejo posebno temo, s katero želijo utrditi zavedanje o delu in pomenu Primoža Trubarja za slovenski in evropski kulturni in duhovni prostor, približati novejša strokovna dognanja trubarologije in njene nosilce širšemu krogu ljudi ter spodbuditi spoznavanje njegovih del in zgodovinskega konteksta, v katerem so nastajala. Vsaka generacija oblikuje svoj pogled na preteklost, vse pa kaže, da je začetnik neprekinjene rabe slovenskega jezika v knjigah in tisti, ki nas je prvi poimenoval z imenom Slovenci, tisti, ki je s svojim obsežnim opusom in tudi javnim delovanjem postavil temelje na številnih področjih in s tem slovenščino uvrstil med omikane jezike, nesporno naša najbolj povezovalna osebnost, čeprav je preteklo kar nekaj časa, da je izzvenela ideološka anatema in da mu je bila ta zasluga priznana.
Trubarjevo prizadevanje za šolanje in izobraževanje
Prirediteljem že pet let uspeva pritegovati pozornost javnosti z nastopi odličnih strokovnjakov in umetnikov, tudi mediji nas niso prezrli. Šesto prireditev smo posvetili Trubarjevemu prizadevanju za šolanje in izobraževanje, saj mu je bivanje v izgnanstvu v kulturno razvitejšem okolju samo utrdilo željo iztrgati rojake iz kulturne podrejenosti in nevednosti. Poleg tega pa v središče njegovega delovanja postavljene zahteve po individualnem branju Svetega pisma v razumljivem jeziku ni bilo mogoče doseči brez izobraževanja. Spodbujanje učenja je usmerjal na vse stanove, na oba spola in na vse starosti.
"Obena dežela ne mejstu ne gmajna ne mogo prez šul, prez šularjev inu prez vučenih ludi biti" (Trubar, 1564)
Kranjščina kot nujno zlo
Akademik dr. Marko Jesenšek je svoj referat naslovil Bohoričev šolski red Ordo scholae procerum in Carniolia (1575). To je revidirana različica prvega šolskega reda. Osrednja pozornost je namenjena začetkom šolstva na Slovenskem in pomenu materinščine kot učnega jezika. V referatu ugotavlja, da Bohoričev šolski red ni vzpostavljal slovenščine/kranjščine kot učnega jezika v stanovski šoli, ampak je slovenščino razumel kot pomožni jezik pri usvajanju latinščine, kajti učni jezik je bila latinščina, kranjščina je bila jezik neizobražencev in je imela nižji status kot nemščina, ki je vendarle bila učni jezik na Bohoričevi stanovski šoli v Ljubljani. Na lestvici vrednot je bila globalna latinščina "aristokratski" jezik, nemščina je bila učni jezik za pridobivanje latinščine in grščine, kranjščina pa le pomožno sredstvo na poti do nemščine, ki bo prinesla znanje o latinščini – "nujno zlo" torej, ne pa učni jezik, ki bi bil vreden izobražencev. Jesenšek se sprašuje, ali se mu samo zdi, da se do danes ni nič spremenilo. Slovenščina kot da ni primerna za znanost in raziskovanje ter visoko šolstvo, čeprav ji sodobni šolski red oziroma Zakon o visokem šolstvu tudi danes navzven in formalno "priznava", da je učni jezik.
Podpora za študij v nemških deželah
Dr. Fanika Krajnc-Vrečko je pripravila referat Tiffernov štipendij – pomembna podpora kranjskim študentom na Württenberškem. Slovenski protestanti so skrbeli za izobraževanje rojakov za duhovnike, učitelje in druge poklice. Za študij v nemških deželah je bilo treba zagotoviti materialno podporo. Kot zgled izjemno dobrega sodelovanja Primoža Trubarja z deželnimi oblastmi na Württenberškem je bil leta 1555 ustanovljen Tiffernov štipendijski sklad pri Tübingen Stift, iz katerega so vsako leto podelili štiri Tiffernove štipendije, od tega dve študentom iz Tiffernove domovine Kranjske. Vojvoda Krištof je namreč po smrti svojega učitelja in mentorja Mihaela Tifferna (1488/89-1555) velik del njegovega premoženja namenil v štipendijski sklad za revne študente. Trubar si je vztrajno prizadeval, da bi imeli prednost pri podeljevanju štipendije Kranjci. Pri vojvodi Krištofu si je "izpogajal" zagotovilo, da sta dve mesti namenjeni njegovim rojakom, kar je pozneje dokončno izpolnil vojvoda Ludvik.
Nu, pujte, pujte vsi ludje!
Mag. Franci Pivec pa se je posvetil Trubarjevemu odnosu do petja in glasbene vzgoje, saj prva slovenska natisnjena knjiga ni bila samo katekizem, ampak tudi prva slovenska pesmarica. V sklepu referata Nu, pujte, pujte vsi ludje! je zapisal: "Ker so v reformirani cerkvi peli vsi ljudje, so se pri tem značilnosti ljudske melodike uveljavile mnogo pogosteje, še posebej ob duhovnikih, kakršen je bil Primož Trubar, ki je sam ljubil in obvladal slovensko večglasno ljudsko petje in mu ni prišlo na misel, da bi ga izganjal iz svoje cerkve. V slovenski protestantski šoli je bilo petje nenadomestljivo didaktično sredstvo, vendar obravnavano z veliko pazljivostjo in z namenom, da se izkaže tudi kot estetski dosežek. Zato so sestavljali in tiskali pesmarice, nastavljali kantorje, plačevali poklicne glasbenike in za nastope sistematično vadili. Ni šlo zgolj za utrjevanje vere, ampak so v glasbeni vzgoji videli način podpiranja otrokovega intelektualnega razvoja, predvsem pa je imela glasbena vzgoja svoje trdno mesto v učnem načrtu slovenske protestantske šole, kar bi si dandanašnji lahko le želeli."
Referati bodo v celoti objavljeni v Časopisu za zgodovino in narodopisje, svoje prispevke pa napovedujejo še dr. Blanka Bošnjak, Srečko Reher, dr. Vlasta Stavbar in mag. Majda Potrata. Tako se bo ohranila sled za šesto počastitvijo dneva Primoža Trubarja, že zdaj pa vas vabimo na sedmo v letu obsorej.
