Ustvarjalke na prelomu stoletja

V koncertnem ciklu Samospevanja je zavod PerArtem organiziral dva koncerta, enega v Ljubljani 12. decembra, v Slovenski filharmoniji, drugega v Mariboru 14. decembra, v Kazinski dvorani SNG Maribor. Mezzosopranistka Mojca Vedernjak in pianistka Stefka Perifanova sta na koncertu Opojnost odgrinjali tančico pesmi Fanny Hensel, Clare Schumann, Dore Pejačević, Luise Greger in Alme Mahler. Kot njihov kontrapunkt pa so bile v Sloveniji prvič izvedene pesmi Four Songs/Štiri pesmi baselskega skladatelja Luce Martina, uglasbene na poezijo pesnic iz viktorijanske dobe: Christine Rossetti, Emily Dickinson, Elisabeth Barret Browning in Mary Elizabeth Coleridge.

Nekdanje skladateljice, pesnice

in sodobni skladatelj

Fanny Hensel, Clara Schumann in Pauline Viardot so bile tri vrhunske glasbenice zelo različnih usod v Evropi 19. stoletja. Duhovita in pronicljiva Fanny je bila izvrstna pianistka, skladateljica, dirigentka in organizatorka. Zaradi visokega družbenega položaja njene družine in s tem povezanih družbenih norm je bilo njeno delovanje omejeno v okvir njenega doma. Nekoliko zadržana Clara, visoko cenjena, občudovana virtuozinja - pianistka, skladateljica, založnica in klavirska pedagoginja, je 60 let pripadala mednarodni glasbeni sceni 19. stoletja, a bila vedno razpeta med različnimi vlogami in pričakovanji. Neutrudna in svetovljanska Pauline je bila občudovana koncertna in operna pevka. Obenem je bila tudi odlična pianistka, skladateljica, cenjena vsestranska glasbenica in poliglotka. Drugo trojico skladateljic, Luise Greger, Doro Pejačević, Almo Mahler, povezuje prelom v 20. stoletje. Vpis na univerzitetni študij je bil za ženske povezan s številnimi težavami, kolikor je bil sploh mogoč. Luise je izhajala iz dobro situirane, podjetniške družine v Greifswaldu. Njeno življenje in delovanje sta popolnoma utonila v pozabo. V začetku devetdesetih let 20. stoletja pa so potomci njene družine v stari železni skrinji odkrili okoli 140 originalnih del in korespondenco svoje prednice. Dora in Alma sta sicer živeli v zelo različnih socialnih okoljih, a pod vplivom istih kulturnih in družbenih silnic takratne habsburške monarhije. Dora je izvirala iz plemiške družine, kot široko razgledana osebnost je živo spremljala dogodke svojega časa in se zanimala za aktualne politične teme. Zelo kritična je bila do svojega aristokratskega porekla, popolnoma je bila predana glasbi. Alma je bila nadarjena, samozavestna, zainteresirana za umetnost in literaturo. V hiši svoje prijateljice je novembra 1901 spoznala direktorja Dunajske državne opere - Gustava Mahlerja.

Tudi sodobni repertoar je bil na sporedu obeh izvajalk. Švicarski skladatelj iz Basla Luca Martin je svoje Štiri pesmi zasnoval na poeziji četverice zanimivih pesnic in predstavlja sijajen kontrapunkt skladateljskim kolegicam iz preteklosti.

Nekajkrat prestavljena

koncerta

Po koncertu je Mojca Vedernjak povedala, da sta bila oba koncerta zelo lepo sprejeta. Recital Opojnost je bil zaradi pandemije nekajkrat prestavljen. S pianistko Stefko Perifanovo sodelujeta od leta 1995, spoznali pa sta se na Musikakademie der Stadt Basel – na Akademiji za glasbo Basel, kjer sta bili na podiplomskem študiju.

Kaj pomeni tako glasbeno partnerstvo, kot je pevsko – klavirski duo? "Dve glasbenici, ki sta si že na prvi pogled bili zelo simpatični, sta se srečali pri realizaciji nekega skupnega projekta. Šlo je za najbolj intimno glasbeno zvrst, za kraljico v svetu glasbenih miniatur, samospev. Zgodbe in velika čustva v poeziji, ki se prebudijo in želijo biti prenešena v zgoščeno obliko in čas. Od najinih skupnih začetkov sva samospev obravnavali z radovednostjo in z navdušenjem. In postali prav zasvojeni z njim. Najino prijateljstvo se je v zadnjih petindvajsetih letih krepilo skozi ustvarjalno željo po izvajanju glasbe in budnega razumevanja izraznosti poezije v glasbi. Čarobno potovanje! Želja in radovednost, ki sta se porajali ob vsaki novosti ali ponovnem odkritju, sta prebudili novo zanimanje in navdušenost, da, željo po nadaljnjem širjenju tega obzorja. Iskanje bistvenega, gradnja mostov med različnimi kulturami, naju spodbuja k nadaljnjemu delovanju. Povezovanje tém in vprašanj našega časa s pesniško literaturo naju dodatno navdihuje," je povedala Mojca Vedernjak.