Melita Forstnerič Hajnšek
Prostor je bil izbran namerno in kot je zadnja tri leta običaj, je povezan z vsakokratnim Prešernovim nagrajencem za življenjsko delo. Ker je letošnji najvišji lavreat filmar - Filip Robar Dorin, so izbrali kino. Uvodni govornik na včerajšnji prvi prireditvi, povezani z letošnjim prešernovanjem, je bil kulturni minister Dejan Prešiček. Ugotovil je po svojih malo več kot stotih dneh ministrovanja, da je "slovenska kultura na zavidljivi ravni, primerljiva s svetovnimi produkcijami". Se pa kot minister zaveda, da pogoji za ustvarjalce v Sloveniji niso na ravni, na kakršni bi morali biti.
Višji proračun in še zaslužne pokojnine
Včeraj je bila seja vlade in minister je obljubil večji proračun za kulturo letos. Kultura bo eno od ministrstev, na katerem se bodo sredstva povečala, je obljubil. Tudi urejanje zaslužnih pokojnin za kulturnike doživlja velik napredek, po ministrovih besedah so trenutno pri medresorskem usklajevanju. V prvih šestih mesecih tega leta naj bi ta proces izpeljali skozi vse parlamentarne procedure. Vloga kulture v družbi je imela do osamosvojitve zelo velik pomen, morda je bila najbolj državotvorna, potem pa se je zgodil v devetdesetih letih velik prelom. In kultura je izgubila ta naboj, v hitro spreminjajoči se družbi pa počasi spet dobiva vlogo, ki jo v hitri družbi, kjer ni velikega razmiselka, potrebuje. Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so pomembne tudi za vrednotenje kulture, uspešnosti in kvalitete umetnikov, ki jo v poplavi vsakodnevnih novic prezremo. Nimajo vse države te možnosti. Na vladi so priznali, kot je dejal Prešiček, da se bojijo 7. februarja, 'češ, kultura nas kritizira', minister pa se tega dne veseli. "Naloga kulture je, da opominja družbo in politiko na napake, ki jih delamo in nas postavlja na prave tirnice. Upam, da nam bo kultura postavljala ogledalo, ko te funkcije ne bo več imela, se bomo politiki morali resno zamisliti," je sklenil minister, ki se mu letošnji izbor zdi zelo kvaliteten.
Vinko Möderndorfer, predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada, je predstavil člane upravnega odbora. Petnajst jih je skupaj, včeraj jih je bilo na odru sedem bralcev utemeljitev, Andrej Blatnik, Zdenko Vrdlovec, Srečo Dragan, Uršula Teržan, Simon Krečič, Matej Venier, Branko Šturbej. UO letos deluje po novem zakonu o Prešernovih nagradah. Glavna novost je, da imamo namesto štirih šest strokovnih komisij, ki opravijo prvi izbor kandidatov za nagrade in jih predlagajo UO. "Nekatera manj popularna umetniška področja so predtem redkeje prišla na mizo za odločanje. Zdaj je to urejeno in bo vse laže," meni predsednik. Novi komisiji sta za avdiovizualne umetnosti ter za oblikovanje in arhitekturo. S tem je vpogled v umetniške dosežke vseh umetniških področij preglednejši in UO dobi v obravnavo tudi predloge iz umetniških zvrsti, ki so prej zaradi manjšega števila komisij izpadli. To se po predsednikovem mnenju že pozna tudi pri letošnjih nagradah, še bolj pa se bo kot dobra praksa v prihodnje. Komisije, ki odločajo o nagradah, so - komisija za književnost, za glasbo, za uprizoritvene umetnosti, za avdiovizualne umetnosti, likovne in novomedijske umetnosti in za oblikovanje in arhitekturo. Pomembna novost in odločitev upravnega odbora je tudi, da poskušajo vsako leto članstvo strokovnih komisij, v katerih je sedem članov, osvežiti z nekaterimi novimi strokovnjaki. Da se osvežijo pogledi na dosežke in merila in da dobijo večjo možnost za nagrade tudi tisti, ki že večkrat kandidirajo in so izpadli zaradi estetskega okusa članov komisije. Te osvežitve so malce bolj poštene, meni Möderndorfer. Je pa to stvar vsakoletne odločitve.
Tudi letos je UO ministrstvo zaprosil za povišanje sredstev. "Minister in njegova ekipa imata več posluha za to kot prejšnji," je dejal prvi mož Prešernovih. "Prešernova nagrada kulturni javnosti veliko pomeni tudi dobra in kakovostna slavnostna podelitev je pomembna. Lani je bil sprejet nov statut, ki natančneje določa delo UO. Trudili smo se, da bi se Prešernova nagrada upoštevala pri pokojninah, a nismo uspeli. Prejšnja vlada je naš predlog zakona raje umaknila iz obravnave, kot da bi se do njega vsebinsko opredelila. Novi minister ima večji posluh za to problematiko, zato menimo, da bo ta zakon končno sprejet," je dejal Möderndorfer. Za nagrajene umetnike bi bila to dobra popotnica za starost, pa tudi nagrade bi oplemenitilo.
Filmska proslava
Avtor letošnje proslave bo filmski režiser Martin Srebotnjak, scenarist pa Metod Pevec. "Letošnja proslava je zasnovana bolj filmsko, avdiovizualno," je včeraj povedal Srebotnjak, "kolikor proračun dovoljuje. Film je ena najdražjih umetnosti, zahteva visoke budžete. Ponudili bomo avdiovizualni sklop, ki se bo srečal s Prešernom in ga popeljal tudi ven iz dvorane, med ljudi, na ulice, v nakupovalna središča. Poiskal ga bo povsod tam, kjer ga še lahko srečamo. Je koncept, ki bo razmeroma enostaven," razložil režiser državne proslave ob podelitvi Prešernovih nagrad v Cankarjevem domu.
Upravni odbor je na začetku mandata sklenil, da bo vsako leto povabil enega vrhunskega dramskega umetnika, ki bo predstavil Zdravljico. Letos bo to dramski igralec, dobitnik Borštnikovega prstana Vlado Novak.
Kot je običaj, bodo tudi letos 7. februarja podelili dve Prešernovi nagradi in šest nagrad Prešernovega sklada.
Nagrajenci, končno
Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejmeta kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser Filip Robar Dorin. Prejemniki nagrad Prešernovega sklada pa so pesnik Jure Jakob, dirigentka Martina Batič, skladatelj Tomaž Svete, igralka Maruša Majer, animator Dušan Kastelic ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva.
Letošnja velika Prešernova nagrajenka Bjanka Adžić Ursulov je kot kostumografka odlična poznavalka zgodovinskih slogov in se z njimi zlahka poigrava, prav tako se inovativno poigrava z materiali ter ima neverjeten smisel za detajl in celoto. "Njena kostumografija je zmeraj v funkciji psihologije dramskih oseb in odrskega dogajanja," med drugim piše v utemeljitvi. Zelo aktivna je tudi kot scenografka in velja za vrhunsko ambasadorko slovenskega gledališča v tujini.
Prešernovo nagrado za življenjsko delo letos prejme tudi režiser in scenarist Filip Robar Dorin. "Angažiran avtor, ki razgrne vso kompleksnost obravnavane snovi in pri tem ne skriva svojega stališča," piše v utemeljitvi. Njegova odlika je igrano dokumentarna forma, ki predstavlja sintezo neumišljenega in umišljenega filma, ki želi "izvleči resnico". Pri svojem delu je Robar Dorin podpiral mlade, še neuveljavljene režiserje, se zavzemal za razvoj scenaristike ter spodbujal razvoj kreativnega dokumentarnega filma.
Nagrajencev Prešernovega sklada je tudi letos šest. Jure Jakob prejme nagrado Prešernovega sklada za svojo peto pesniško zbirko za odrasle Lakota (LUD Literatura), zborovska dirigentka Martina Batič za poustvarjalne dosežke v minulih treh letih, skladatelj Tomaž Svete za Koncert za dve violini in godala ter operi Ada in Antigona.
Tako imenovane male Prešernove nagrade prejmejo še igralka Maruša Majer za vlogo v filmu Ivan v režiji Janeza Burgerja ter za več drugih vlog, ustvarjenih v zadnjih treh letih, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic za kratki film Celica ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva iz biroja Dekleva Gregorič arhitekti za dosežke zadnjih treh let.
