Znanih je pet pesniških zbirk, ki se potegujejo za letošnjo Veronikino nagrado. Strokovna komisija je izbrala Majo Miloševič Čustić z zbirko Vidno polje, Jureta Jakoba z zbirko Drobne opazke, Tonjo Jelen z zbirko Od točke nič, Barbaro Korun z zbirko Vnazaj in Denisa Škofiča z zbirko Tuskulum, so sporočili podeljevalci nagrade.
Vidno polje (Center za slovensko književnost)
Vidno polje je po prvencu Oder za gluhe druga pesniška zbirka Maje Miloševič Čustić. Zbirka izpostavlja telo kot križišče različnih silnic, je žirija zapisala v utemeljitvi. "Kritiko sodobne družbe izpelje tako, da telo in s tem tudi pesniško zbirko razdeli na tri dele, jezik, maternico in možgane. Vsi trije razdelki so hkrati realni organi in tudi simbolni položaji pesniške govorice. Lirska subjektka jih prevprašuje na svež in subverziven način. Čeprav je ženski z maternico v družbi dodeljena posebna biološka vloga in se jo v ta namen reducira v stereotip ʼmoški je glava in ženska maternicaʼ, se lirska subjektka preko jezika stalno dotika pomembnosti glave, torej možgan, ko razgalja in rahlja številne stereotipe ter udarja po njih. Pomembno sporočilo zbirke je namreč reflektiranje brazgotin, ki jih povzročata družba in lastno telo."
Drobne opazke (LUD Literatura)
"Vstopiti v pesniško zbirko Drobne opazke Jureta Jakoba pomeni vstopiti v trenutek, v katerem se zima preveša v pomlad, tema v svetlobo, smrt v življenje, teža v lahkost – in tudi v trenutek sam, v drobec časa, ki ga lirski subjekt naseljuje v mirovanju, v opazovanju ptic in tulipanov in narcis in curka vode, kajti ʼv negibnem jutru dan komaj opazno rasteʼ," beremo v utemeljitvi, in da "Jure Jakob v partikularnostih narave, v njenih tolikokrat prezrtih potezah, išče in najde univerzalnost. Pri tem se lirski subjekt skozi samoto, a ne takšno, ki sproža obup, ne dokoplje do romantičnega ideala narave, pač pa do ključnih bivanjskih vprašanj, ki v zbirki niso podana tendenciozno, temveč nemalokrat celo igrivo in hudomušno."
Od točke nič (Litera)
Tonja Jelen v tretji pesniški zbirki v izrazito osebnoizpovedno na subtilen način vnaša tudi družbeno, je ob "čustveno nabiti zbirki, ki ji uspe, da od vseh emocij vseeno ne pljuskne čez rob" zapisala žirija. "Intimni svet govorke je prepojen z močnim liričnim izrazom, pri katerem združuje zgoščen ritem in jasne, slikovite, ponekod tesnobne podobe. Tematski fokus se suče v prvi vrsti okoli materinstva, rdeča nit zbirke pa je prepletena s temo rasti in razvoja, ne le otroka, temveč tudi govorke same, pesnjenja in celo jezika. Temu se organsko podajo motivi iz narave, ki jih pesnica s pridom vnaša. Pesnica skuša loviti ravnovesje med medbesedilnimi postopki in pesniškimi oblikami, zaradi česar učinkujejo pesmi sveže. Prvina pesniške zbirke je gotovo tudi smotrno koriščenje besedišča, ki je bogato in domiselno, a vselej dovolj ekonomično."
Vnazaj (Založba Pivec)
"V pesniško zbirko Vnazaj Barbare Korun vstopimo z izrekanjem minevanja, saj nas že na pragu pričakajo besede odsotnost, nemoč, uničenje, konec, kri, prah, ki odprejo vrata v žalovanje, temeljno pesemsko razpoloženje," piše žirija. V Vnazaj se sprehajamo v malo bolj temačnih bivanjskih prostorih, kot smo jih vajeni v prejšnjih pesniških zbirkah, beremo. "Osrednji medij tega sugestivnega pretakanja je voda v različnih stanjih, ki pa v drugi polovici knjige opljuskne tudi Eros. Lirska subjektka si želi – kot devetletni fantič – nežno in radovedno dotikati bolečega mesta in prav sublimne estetske podobe so tiste, ki se vzpostavljajo z nenehno distanco do sebe in sveta, prav tako tudi do žalovanja samega. Pesniška govorka tako v prepletu lirskih in dramskih prvin avtorefleksivno nagovarja žive in mrtve kot tudi sam proces pesnjenja."
Tuskulum (Cankarjeva založba)
Pesniška zbirka Tuskulum Denisa Škofiča je "drzno, a hkrati do potankosti premišljeno koncipiran pesniški svet, v katerega bralec vstopa kot v sanje. Kajti Tuskulum, kot nakazuje sam naslov, je zavetje, zgrajeno iz Škofičeve samosvoje pesniške govorice, ki pa ni ukalupljena, temveč raznolike registre, ritme, prijeme in forme gibko izkorišča sebi v prid, saj je, razume, tudi oblika vsebina, ter iz številnih navezav na antično in krščansko tradicijo, na ljudske pripovedke, legende in bajke, pa tudi na posamična sodobna literarna dela." V zbirki se kaže "izrazita nadčasnost Tuskuluma, ki v inovativnem, prvinskem prepletu vsakdana in mita nudi ostro, a nikakor cinično pretresanje sodobnosti, v kateri se človek ne more sporazumevati, če ne obvlada bolečine, kot zapiše pesnik," so še zapisali v žiriji.
Zbirke je v ožji izbor za nagrado, ki jo podeljuje Mestna občina Celje, uvrstila tričlanska komisija, v kateri so bile Veronikina nagrajenka, prevajalka ter doktorica angleške in ameriške književnosti Kristina Kočan (predsednica), literarna zgodovinarka in teoretičarka Alojzija Zupan Sosič ter pisateljica, prevajalka in publicistka Pia Prezelj.
Kot so še sporočili s celjske mestne občine, bo vsem petim pesniškim zbirkam mogoče prisluhniti na bralni delavnici Knjige v mreži 20. avgusta ob 18. uri v Slaščičarni Zvezda. Takrat se bo v Celju začel program v okviru Veronikinega tedna poezije v mestu.
Prejemnika ali prejemnico Veronikine nagrade bodo razglasili na Veronikinem večeru poezije in glasbe 27. avgusta ob 20. uri na Celjskem gradu. Ob razglasitvi nagrajenca bodo podelili tudi zlatnik poezije za pesniški opus in ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika, ki ga bo letos prejel Boris A. Novak, in malo Veroniko za najboljšo dijaško pesem Timoteju Kristijanu Kovaču s pesmijo Ko sem potrkal.
