Ekološko vinarstvo: pri Valentanovih skrbijo za zdravje človeka in narave

Ali ni ironično, da del mariborske vinske ceste leži v naselju Vodole? Toda vino in voda sta neločljivo povezana, sploh pri ekološkem vinarstvu, za katero sta se odločila Metka in Simon Valentan iz Vodol. "Ekološko ne pomeni zgolj, da ne škropiš rastlin. Obsega cel sklop ukrepov, s katerimi ob pridelavi hrane skrbiš tudi za zemljo, v kateri rastejo pridelki," pojasnjujeta diplomirana agronoma.

Začarani krog konvencionalne pridelave

Kmetijo sta od Simonovih staršev uradno prevzela pred štirimi leti, a že nekaj let pred tem sta na njej začela uvajati ekološko pridelavo. "Starši so se sprva malo bali, ali bo pridelek dovolj velik za preživetje, ali ga sploh bo kaj in podobno. Navajeni so bili na integrirano pridelavo, naju pa so na fakulteti pritegnile ekološke teme," razlaga Simon Valentan. Za začetek sta zato ekološko obdelovala po en vinograd, njivo in travniški sadovnjak. "Staršem so ekološko kmetovanje odsvetovali zato, ker je kmetija primarno usmerjena v vinogradništvo, ki zahteva intenzivno zaščito trte. Intenzivna pridelava pomeni pogosto škropljenje s pesticidi, herbicidi in insekticidi, ki tudi prodrejo v rastlino in jo od znotraj zaščitijo. To pušča v grozdju ostanke fitofarmacevtskih sredstev, zato predelava zahteva veliko dodatkov enoloških sredstev, s katerimi se spojine, uporabljene med pridelavo, nevtralizirajo ali izločijo, da ne puščajo priokusov v vinu. A v njem še vedno lahko ostanejo fitofarmacevtska sredstva v sledovih, tako kot v drugih konvencionalnih živilih. Obenem se zaradi takega kmetovanja onesnažujeta zemlja in voda, poleg škodljivcev poginejo tudi koristne žuželke," pojasnjuje Metka Valentan začarani krog konvencionalne pridelave.

Boljša promocija ekološke pridelave vina in hrane

Ekološko vino zahteva tudi ekološkega kupca, takega, ki pozna zahtevnost njegove pridelave in njegovo vrednost za zdravje, pojasnjujeta Valentanova. Kakovost njihovega vina so prepoznali med drugim v Hiši Franko in drugih priznanih restavracijah, kjer so jih uvrstili v svojo ponudbo. Vendar bi bilo treba za promocijo ekološke pridelave tako vina kot hrane na splošno pri nas narediti veliko več, menita sogovornika. "Res nujno potrebujemo generično promocijo slovenskega ekološkega kmetijstva, saj je od zadnje kampanje minilo več kot deset let," poudarja Metka. "Država je skupaj s kmeti namenila precej sredstev za financiranje promocije izbrane kakovosti lokalnih živil. To se pozna v prodaji konvencionalnih živil slovenskega porekla, v trgovinah in pri direktni prodaji, za ekološka živila pa tega ni. Še največ promocije naredijo trgovski centri z oznakami Bio, ampak ti izdelki so uvoženi." Boljšo komunikacijo z državo si ekološki kmetje obetajo, odkar je bila predlani ponovno ustanovljena zveza ekoloških kmetov, ki med seboj povezuje posamezna regijska združenja. Poleg komunikacije pa bodo seveda veseli tudi finančnih spodbud za promocijo. V Vodolah sicer niso čakali na druge, šest vinsko-turističnih ponudnikov se je povezalo in vsako leto v maju pripravijo dan odprtih kleti, v oktobru pa vikend mošta in kostanja, s čimer promovirajo mariborsko vinsko cesto.

Ekološki certifikat je treba vsako leto obnoviti

Druge pridelke in izdelke iz njih, na primer bučno in konopljino olje, moke, kaše ter semena, jabolčni sok in kis, Valentanovi prodajajo v ekoloških trgovinah in doma na kmetiji. Za vse pridelke imajo pridobljen ekološki certifikat, ki ga je treba vsako leto obnoviti. "Ekološko kmetovanje je veliko bolj nadzorovano kot konvencionalno, če želiš dobiti certifikat. Nadzorniki najmanj enkrat ali dvakrat letno naredijo kontrolo celotne kmetije, vseh prostorov, vseh zalog, pogledajo vse površine, vzamejo vzorce listja, plodov ali zemlje in jih pošljejo v laboratorije, kjer delajo analize na nedovoljena sredstva," razlaga Metka.