Jasna Marin
Adventno obdobje je čas, ko se pripravljamo na prihod božiča (lat. adventus pomeni prihod). Pogost okras, ki nastane v številnih domovih, je adventni venec, ponekod pa tudi adventni koledar, najpogosteje namenjen otrokom.
Poganske korenine
Korenine običajev, povezanih z adventom, segajo v poganske čase. Takrat so bila stara keltska ljudstva s severa preko obredov povezana z ritmom letnih časov in s soncem, ki so ga v zimskem obdobju še posebej častili in prosili, naj jim vrne svetlobo in toploto. Za to so kurili panje, ki so jim dajali svetlobo in toploto. Iz zimzelenih vej smreke in pušpana so spletali okrogle venčke in z njimi krasili svoja bivališča. Krog je takrat predstavljal večno menjavanje letnih časov, zimzelene vejice pa življenje, ki se bo po koncu zime znova prebudilo. Preplet zelenja in svečk naj bi predstavljal tudi povezanost zemlje z vesoljem in ponavljajočih se ciklov prebujajoče se svetlobe.
Običaj, ki so ga prevzeli kristjani
Kasneje je krščanstvo prevzelo poganske običaje in jih vtkalo v svoje zgodbe. Adventni venček je s svojo okroglo obliko postal simbol večnosti in milosti Boga, zelenje v venčku predstavlja večno življenje in upanje, ki ga rojstvo odrešenika prinaša v svet. Sveče na venčku vračajo v večni krog svetlobo, so luč Boga, ki prehaja na svet preko rojstva Jezusa. Spoj zelenja s svečkami predstavlja brezčasno povezanost z zemljo in vesoljem, večni krog, ki temo zopet vrača v svetlobo. Štiri sveče - po stari tradiciji naj bi bile tri vijolične in ena rožnata - predstavljajo obdobje čakanja v času štirih adventnih nedelj in obenem simbolizirajo štiri stoletja čakanja od takrat, ko je prerok Malahija napovedal rojstvo Jezusa Kristusa. Prva sveča, ki se prižge na prvo adventno nedeljo, predstavlja upanje, poleg te se naslednjo nedeljo prižge še druga, ki simbolizira ljubezen, nato tretja, ki oznanja veselje, zadnjo adventno nedeljo pa še četrta, ki naj bi prinašala mir. Na sredo venčka ponekod dajo tudi peto svečko, ki simbolizira izpolnjeno obljubo Jezusovega prihoda.
Domači venček
Če ste vsak dan vpeti v službene obveznosti in imate nato še druga opravila in skrbi, je oblikovanje venčka idealno za to, da izprežete, se umirite in v sebi najdete zadovoljstvo. Vsekakor se je vredno potruditi z izdelavo domačega venčka. Osnova venčka je lahko slamnat ali plastični obod, na katerega je pritrjena cvetličarska goba, lahko pa venček spletete sami iz vrbovih ali leskovih vej. Poleg tega potrebujete še cvetličarsko žico za navijanje zelenih vejic ob obod in pritrjevanje poljubnih okrasnih materialov. Venček lahko okrasite z dekorativnim trakom. Pravočasno morate kupiti štiri svečke in preprosta kovinska držala zanje, ki jih vtaknete v obod - varnost naj bo na prvem mestu. Če sveče dogorijo, ko vas ne bo v bližini, bo namreč kovinski podstavek preprečil, da bi venček zagorel.
Ljubitelji naravnih materialov lahko v gozdu naberete storže, doma pa lahko posušite rezine pomaranč in jabolk. Te enostavno razrežete na kolute in jih razporedite na papir za peko ali mrežico iz pečice. Da jabolčne rezine ne bi oksidirale in porjavele, jih takoj, ko so narezane, premažite z limoninim sokom. Nato jih sušite v pečici, segreti na manj kot 100 stopinj Celzija. Lahko pa jih, podložene s papirjem za peko, zložite na radiator. Ko bodo dovolj suhe, lahko iz njih pripravite poljubne dekorativne izdelke: girlande, venčke, jih uporabite za krašenje božičnega drevesa ali kot namizno dekoracijo.
