Pozimi boste vsi, ki s tuneli ali vrtno kopreno pokrivate radič, motovilec, brstični ohrovt in kodrasto zelje, lahko sproti pobirali svež pridelek. Pravo veselje so lahko tudi peteršilj in druge dišavnice, ki ste jih pred zimo zaščitili.
Svežih lističev za kuho se bodo pozimi veselili tudi vsi tisti, ki so konec jeseni presadili zelišča v lončke in te postavili na okensko polico v stanovanju. Pomembno za zelišča na oknu oziroma v stanovanju je, da po vzniku niso na pretoplih mestih in da imajo vseskozi dovolj svetlobe. Tudi za zračenje poskrbite večkrat dnevno.
Da ne bo alarma v kleti
V zimskih mesecih se pogosto zavemo, kako neprecenljiva je zaloge hrane, kot so ozimnice, shranjene v kleti. Ste se kdaj vprašali, zakaj vaša čebula, krompir ali korenje začnejo gniti? Ali ste morda že naleteli na črvivega fižola? Vzroki za tovrstne težave običajno tičijo v nepravilnem skladiščenju, prepoznem žetju pridelkov, izbiri sort vrtnin, ki so manj odporne na shranjevanje, ali napačnem gnojenju vašega vrta.
Da bi ohranili svojo samooskrbo in uživali v doma pridelani zelenjavi tudi pozimi, je ključnega pomena ustrezno skladiščenje. Če skladiščite korenje, rdečo peso in druge korenovke v pesku, je priporočljivo, da jih v januarju pregledate in odstranite vse pokvarjene kose. Podobno velja za gomolje in korenine okrasnih rastlin.
Ne pozabite pregledati tudi pridelkov, shranjenih v žagovini in listju. Shranjevanje v pesek, žagovino in listje pomaga ohranjati vlago in podaljšuje obstojnost pridelkov."Pridelki, shranjeni v pesku, listju in žagovini, se med seboj ne dotikajo, kar zmanjšuje možnost gnitja v primerjavi s tistimi, shranjenimi v zabojčkih, na policah ali v kupih. Tako se ohranja tudi boljša kakovost pridelka. Vendar je priporočljivo, da pesek in žagovino, uporabljena za skladiščenje, vsako leto zamenjate.
Skladiščenje krompirja, česna in čebule
Med srednje poznimi sortami se dobro skladišči sorta rudolph, ki je zelo priporočljiva za vse, ki prisegate na lastno ozimnico. Dobro se skladišči tudi sorta carolus. Za skladiščenje krompirja so primerni izključno zdravi gomolji, zato že ob izkopu ločite poškodovane od zdravih. Krompir skladiščite v temnem, hladnem in zračnem prostoru.
Tudi pri česnu velja pravilo, da se sorta česna ptujski spomladanski skladišči veliko dalj časa kakor sorta ptujski jesenski. Najprej porabite jesenski česen. Česen se v suhem, hladnem prostoru najbolje skladišči obešen in spleten v kite, lahko ga hranite tudi v mrežastih vrečkah.
Pogosto naredimo napako, da čebulo s svojega vrta pobiramo prepozno. Idealno je, da čebulo poberemo takrat, ko se poleže polovica listja. Če boste čakali, da se nadzemni del čebule popolnoma posuši, bo čebula v kleti hitreje začela kaliti. Pri obiranju čebule je pomembno, da jo izkopljemo, ko ob dotiku zaznamo, da je njeno steblo postalo mehko. To bo pripomoglo k temu, da bo čebula manj nagnjena k gnitju.
Tudi česen pogosto pobiramo prepozno. Bolje se je posvetiti izkopu česna, ko je ta še zelen, kot čakati na sušenje listov ali celo luskolistov. Praviloma ga izkopljite, ko se posuši tretjina listov. Česen in čebula, ki sta izkopana prepozno, v kleti vzdržita le krajši čas.
Zaščita pred divjadjo
Resnica je, da koristnih opravil tudi pozimi ne zmanjka. Sadno drevje bi bilo treba še pred snegom zaščititi pred zajci, voluharji in srnjadjo. V primeru snežne odeje je priporočljivo nahraniti ptice.
Proti koncu zime zajci povzročijo veliko škode, ko obglodajo lubje na deblih in vejah. En zajec lahko uniči tudi deset in več mladih dreves, da ta povsem propadejo. Za posamezna drevesa je najboljša zaščita mreža, ki jo pritrdite ob deblo.
Tudi srnjad in jelenjad radi osmukata komaj vzbrstele cvetne brste. Če imate večje število dreves, se obrestuje, da nasad obdate z vsaj 1,6 metra visoko ograjo. Uporabite tudi svetleča odvračala, kot so luči s senzorji, odpadne svetleče pločevine, CD-plošče, namenska odvračala za divjad, zvočna odvračala (radio).
Voluhar rad ponagaja
Voluhar se pozimi prehranjuje zlasti s koreninami in skorjo na koreninskem vratu sadnih dreves. Največ škode lahko povzroči na novo posajenih sadnih drevesih. Če voluharja niste pregnali v toplih mesecih, poskusite to storiti zdaj - v globini. Nastavite pasti in druga odvračala. Okoli drevja na zimo ne trosite hlevskega gnoja, ker gnoj ogreva zemljo in voluharja ščiti pred mrazom. V sadovnjake postavite drog v obliki črke T, ki bi bo opazovalnica za ptice ujede. Spustite v nasad mačke in psa, da uživajo v lovu. Nastavite goveji loj, da privabite lisico, ohranjajte podlasice in jim naredite zavetišča. Vsi ti naravni plenilci voluharja lahko precej pomagajo, da ga v novi sezoni ne bo več na vrtu.
Koristno beljenje debel
Jablane, hruške in druge sadne vrste običajno dobro prenašajo zimski mraz, vendar so bolj občutljive na pozebo v času, ko se v drevesu začnejo pretakati sokovi. Če je zima mila in vreme sončno, se lahko skorja dreves segreje in sokovi začnejo pretakati prezgodaj. V takšnih razmerah lahko že -5 °C povzroči škodo na drevesu. Za preprečitev poškodb je priporočljivo, da drevesa v jeseni ali pozimi (december, januar) premažemo z beležem, kar zmanjša ogrevanje skorje in upočasni pretok sokov.
Določene sadne vrste, kot so kaki, kivi in fige, so v notranjosti Slovenije bolj občutljive na pozebo. To je še posebej pogosto pri mladih sadikah. Priporoča se, da jih zaščitite z zimsko tkanino ali smrečjem in koruznicami, koreninski del pa pokrijte z listjem ali slamo. To zaščito je treba odstraniti spomladi, ko mine nevarnost zmrzali. Temperature pod -15 do -20 °C lahko povzročijo propad prezimno občutljivih rastlin, zato se izogibajte sajenju na izpostavljenih in vetrovnih mestih.
Pregled posodovk
Posodovke in druge rastline v prezimovališčih vsak drugi teden temeljito preglejte. Prostor, v katerem so posodovke, je koristno vsak dan za nekaj minut prezračiti, vendar pazite, da rastline ne bodo izpostavljene neposrednemu prepihu, zato jih postavite stran od vrat in zračite v toplejšem delu dneva. Sproti pobirajte odpadle liste in preverite, ali so rastline zdrave. Rastline, ki prezimujejo v temnem in hladnem prostoru, zalijte približno enkrat mesečno, v svetlejšem ali toplejšem prostoru pa pogosteje, da se korenine ne izsušijo. Zaradi pomanjkanja svetlobe in prepogostega zalivanja posodovk se na prsti včasih pojavi plesen. Takrat vrhnjo plast s plastično vrečko previdno odstranite, zemljo pa z leseno paličico nežno razrahljajte in prezračite.
Agrumi najbolje prezimijo v svetlem in hladnem prostoru s temperaturo od 8 do 12 stopinj Celzija. Če imate aromatične ljubiteljice sonca v temnem prostoru, je velika verjetnost, da bodo odvrgle liste. Zalivajte jih približno vsake štiri tedne. Presajajte šele spomladi, tudi gnojenje bo sledilo šele v toplih mesecih. Če se na agrumih pojavi kapar (škodljivec s ščitom se pojavi na steblih vej in izloča lepljivo medeno roso, ki jo opazite na listih in tleh), je škodljivca težko odpraviti. Sprotno odstranjevanje z vato in alkoholom po navadi pomaga zgolj za kratek čas. V specializirani trgovini, kjer prodajajo sredstva za varstvo rastlin, povprašajte za naravni insekticid, primeren za uporabo v integriranem in ekološkem varstvu rastlin ter dosledno upoštevajte navodila za škropljenje.
