Julij na vrtu: Poskrbite za hranila rastlin in zapolnite prazne gredice

V prihajajočem mesecu na grede sejemo zimsko redkev, korenje, rdečo peso, špinačo, solato za rezanje, kolerabo, listni in brstični ohrovt in še zadnjič letos nizki fižol. Konec meseca začnemo saditi in sejati cvetačo, zimski por, zelje, cikorijo, pozni radič, repo in druge vrtnine, ki jih bomo pobirali jeseni in pozimi. Endivijo sejemo še do 20. julija, ko zraste do pet centimetrov, pa jo preredčimo, da bo med sadikami v vrsti 20 centimetrov razmika. Sredi julija lahko sejemo kitajsko zelje, konec meseca pa še zimsko čebulo. Julija lahko še posejemo pozni grah za jesenski pridelek. Semena sejemo neposredno na gredico. Da bi bili sejančki varni pred pripeko, grah sejemo na delno zasenčeno gredo. Semena sejemo v štiri centimetre globoke brazde, ki jih prej zalijemo. Med semeni naj bo 20 centimetrov razmika, nato semena prekrijemo z zemljo in vnovič zalijemo. Pri vseh novoposejanih vrtninah skrbimo za redno zalivanje in s senčenjem zaščitimo mlade rastline pred pripeko. Za senčenje lahko uporabimo koprenasto vrtno tkanino, ki jo kot strešico napeljemo na oporo ali palice.

Rahljanje tal na 14 dni

V času bujne rasti je rahljanje vrtnih tal, odstranjevanje plevela in zastiranje tal koristno še zlasti pri papriki, kumaricah in drugih plodovkah, ki so večje porabnice vode. Kako se lotimo dela? Plevel na vrtni poti in robovih gredic je najlažje spodrezati takrat, ko je še majhen, zato priporočamo, da ga od pomladi spodrezujete sproti. To najlažje naredite z ročnim vrtnim plevelnikom, ki je primeren za manjše in večje vrtove. Z njim lahko spodrezujete plevel na vrtnih poteh in vrtnih gredicah. Tako ustavite ali upočasnite rast plevela, ki z vrtninami tekmuje za vodo in hranila, ter hkrati omogočite boljše razraščanje vrtnin. Tudi rahljanje tal je koristno, saj se rastlinske korenine v zrahljani zemlji lažje razraščajo kot v trdi in zbiti. Namesto okopavanja z motiko tla raje obdelajte z ročnim vrtnim kultivatorjem s tremi roglji. Tako ne boste poškodovali korenin vrtnin. Med vrstami rdeče pese ročni vrtni kultivator enostavno vlečete za sabo in zrahljate tla. Celo fižol se bo bolje in hitreje razraščal, če pod njim zrahljate tla. Tudi med sadikami bučk in v vrstah, kjer je posajena čebula, raje uporabite ročni kultivator kot motiko. Priporočljivo je, da gredice rahljate vsakih 14 dni in kakšen dan po močnejšem poletnem dežju.

Gnojenje s koprivami

V obdobju, ko se vrtnine na gredah močno razraščajo, potrebujejo za razvoj plodov dodatno hrano. Zalivamo jih lahko z gnojilom, pripravljenim iz koprivnih listov in poganjkov, ki še nimajo semen. Kilogram svežih kopriv damo v leseno ali plastično posodo ali sod (ne smemo jih dati v kovinsko posodo). Prelijemo z desetimi litri vode, vsak dan premešamo z leseno palico, ko se tekočina preneha peniti, pa zrelo prevrelko precedimo in jo zmešamo z vodo v razmerju 1:10. Poleti s koprivnim gnojilom zalivamo okolico vseh rastlin enkrat tedensko. V času intenzivne rasti in razvoja plodovke in solate potrebujejo več kalcija. Pri papriki in paradižniku je priporočljivo listno gnojenje s kalcijem najprej ob pojavu prvih plodov, nato ob njihovi nadaljnji rasti in naposled še v času prvega obarvanja plodov. Dobro prehranjene rastline s kalcijem imajo čvrstejše in bolj zdrave plodove, če pa jim primanjkuje kalcija, začne trohneti konica ploda, pri solatah pa listi obledijo, na robovih in medžilnih prostorih se pojavijo pege.

Zelena rez sadnega drevja

Julija poskrbimo za zeleno rez sadnega drevja. "Z zeleno rezjo osvetlimo notranjost krošnje, povečamo zračnost in tako se zmanjša pojav bolezni in škodljivcev. Zelena rez poskrbi tudi za večje osončenje, ki izboljša kakovost ter omogoča boljše dozorevanje plodov in olesenelost poganjkov. Izrezujemo navpično rastoče bohotivke oziroma vodne poganjke, pogovorno divjake. Nekaj položnejših poganjkov lahko tudi prepognemo, ker nam drugo leto že nadomestijo rodni les," razlaga Primož Brezovec iz Zelenega sveta. Glavno rez pri slivah, zlasti tistih, ki rastejo zelo bujno, opravimo po obiranju plodov. "Poganjke sliv, ki jih pustimo za rodnost, prepogibamo pod kotom, da dosežemo večjo tvorbo cvetnih brstov. Rezi v poletnem času se lotimo postopoma, saj pregroba rez izzove ponovno intenzivno rast, kar pa ni namen omenjene rezi. Vsak teden porežemo le manjši del odvečnih poganjkov. Drevesa tako zaviramo v prekomerni rasti, ker jim z rezjo odvzamemo hrano. Tako skrbimo za bolj umirjeno rast in večji pridelek," pojasnjuje sogovornik.

Oskrba žive meje

Konec julija obrezujemo žive meje, ki potrebujejo rez le enkrat letno. Takšne so žive meje iz češmina, gabra in bukve. Rez naj vedno poteka od spodaj navzgor. Povsem na koncu sledi še rez vrhnjega dela žive meje. Poteka naj tako, da živa meja navzgor postaja ožja, ker tako tudi spodnji listi dobijo zadosti svetlobe za lepo rast. Zelene žive meje, ki že več let obkrožajo parcelo, je poleti koristno pognojiti z magnezijevim gnojilom, da ohranijo intenzivno barvo. Gnojilo ob oblačnem vremenu z grabljami vdelamo v prst in tla temeljito zalijemo.

Balkoni in trata

Balkonskim rastlinam je treba sproti odstranjevati stare cvetove, sicer bodo tvorile semena, ki pobirajo prepotrebno hrano za nove cvetne popke. Balkonsko cvetje in posodovke je treba poleti vsak teden pognojiti s tekočim gnojilom za cvetenje, ki ga dodamo vodi, zlasti surfinije in milijonski zvončki pa bodo hvaležni, če liste oskrbimo z listnim gnojilom, ki vsebuje železo. Trato poleti kosimo približno enkrat tedensko na višino poletne košnje (pet do osem centimetrov). Julija lahko trato pognojimo s počasi topnim gnojilom za zelenico. Gnojimo zjutraj ali zvečer, najbolje tik pred dežjem. Trato zalivamo ob najhladnejših delih dneva. Test za preizkus suhosti trate je naslednji: ko stopimo nanjo, se morajo travne bilke ob sestopu takoj postaviti pokonci. Če trava ostane poležana, je čas za zalivanje.