Naj bo hiša iz opeke ali porobetona? Vsak material ima svoje prednosti

Sanja Verovnik Sanja Verovnik
18.01.2022 02:00

Kljub vse večjemu razmahu montažnih hiš v Sloveniji še vedno marsikdo prisega na klasično masivno oziroma zidano gradnjo. Za zidane hiše se najbolj uporabljajo opeka in bloki iz porobetona. Medtem ko je opeka tradicionalen naravni material, se bomo za porobeton odločili predvsem zaradi suhe in hitre gradnje.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tdx/Mein Ziegelhaus

Izbor materiala za grad­njo je sila pomemben, saj hišo večinoma gradimo le enkrat v življenju. Zagotovo je želja in cilj vsakega investitorja, da zgradi kakovosten in trajen objekt, v katerem bodo prijetne razmere za bivanje ter čim manjši stroški vzdrževanja, ogrevanja in hlajenja. Slovenci se še vedno zelo radi odločamo za gradnjo hiš iz opeke ali porobetona, saj veljata za zanesljiva gradbena materiala.

Stare opečne zgradbe stojijo še danes

Privrženci tradicionalne gradnje hiše prisegajo na zidanje z opeko, saj je to tradicionalen naravni, ekološki material iz gline, ki ga lahko v celoti recikliramo, hkrati pa je cenovno dostopen. Staro opeko lahko očistimo in spet uporabimo za tlakovanje, obzidavo kletnih prostorov ali zunanjih in notranjih kaminov. Opeko, sušeno na soncu, so na Bližnjem vzhodu uporabljali že 8000 let pred našim štetjem, z žgano opeko pa so v Indiji zidali že okoli 5000 let pred našim štetjem. Opeka je naraven material z odličnimi gradbenofizikalnimi lastnostmi in je pogosta izbira graditeljev, poudari Irena Hošpel, projektno-tehnična predstavnica podjetja Wienerberger. Stavbe, zgrajene iz opeke, po njenih besedah omogočajo visok nivo bivalnega udobja: "Masivni opečni zidovi poleg dobre toplotne in zvočne izolacije skrbijo tudi za ohranjanje temperaturnega ravnovesja in optimalne vlažnosti v bivalnih prostorih. Hkrati pa je opeka dovolj odporna in trajna, da stavbam zagotavlja dolgo obstojnost: nekatere več tisočletij stare opečne stavbe namreč še danes stojijo."

Opečni zidovi nas učinkovito varujejo pred vplivi iz okolja: poleti pred vročino, pozimi pred mrazom, hkrati pa opeka v prostoru ohranja temperaturno ravnovesje.

Wienerberger

Gradnja z opeko vse bolj suha in preprosta

Tehnološki razvoj v opečni industriji danes omogoča izdelovanje brušenih opečnih zidakov, ki se vgrajujejo s pomočjo lepila, tako je gradnja z opeko po besedah sogovornice postala zelo hitra, suha in preprosta. "Gradnja s sistemom, pri katerem se kot vezivo za povezovanje brušenih zidakov uporablja posebno lepilo, je kar trikrat hitrejša kot gradnja s klasično opeko, kjer se opeka vgrajuje s pomočjo malte. Še korak naprej v inovaciji opečnih zidakov je sistem gradnje, pri katerem se uporabljajo opečni votlaki, zapolnjeni s toplotno izolacijo iz kamene volne," pojasni Irena Hošpel in doda, da gre za novo generacijo zidne opeke, ki dosega dobre gradbenofizikalne lastnosti. Robusten opečni votlak z debelimi notranjimi in zunanjimi glinenimi stenami poleg visokih toplotnoizolacijskih vrednosti dosega tudi odlične mehanske lastnosti zidovja. Na podlagi številnih preizkušanj in primerov iz prakse je potrjeno, da stavbe, grajene z najsodobnejšimi opečnimi sistemskimi rešitvami, prenesejo velike potresne obremenitve - kot so bili nedavni potresi na Hrvaškem -, so požarno odporne in dosegajo odlično zvočno izolacijo. 

Sogovornica izpostavi tudi visoko toplotno kapaciteto, ki jo dosega opečni zid, kar je, kot pravi, pomemben dejavnik pri vzpostavljanju udobne in zdrave bivalne klime. "Ta lastnost opeke omogoča, da nas masivni opečni zid učinkovito varuje pred vplivi iz okolja: poleti pred vročino, pozimi pred mrazom in hkrati v prostoru ohranja temperaturno ravnovesje, kar je osnovni pogoj, da se v prostoru dobro počutimo. Po drugi strani pa je kombinacija dveh gradbenih materialov, kot sta opeka in kamena volna, idealna, ko govorimo o uravnavanju vlage v prostoru, saj imata oba materiala nizki difuzijski faktor (μ) in skupaj ohranjata primerno relativno vlažnost," nadaljuje Hošpelova. Novost pri omenjeni opeki je tudi novi način vgrajevanja brušenih opečnih zidakov, ki omogoča suho vgradnjo z lepilom brez malte. Takšen način gradnje je po besedah sogovornice bistveno hitrejši, zidovje je suho, zato lahko zidarska dela hitreje napredujejo. Ne potrebujemo elektrike in vode za mešanje malte, odpadejo transportni in manipulativni stroški, ki so sicer potrebni pri pripravi in prenosu malte na gradbišču. Lepilo je dostavljeno na gradbišče skupaj z opeko, nanos lepila na zidake s pomočjo pištole je preprost, hiter in natančen. Oba sistema gradnje ponujata ustrezne sistemske rešitve za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb, kot nam to narekuje aktualna zakonodaja, še sklene Hošpelova.

Porobeton: uporaben za gradnjo in prenovo

Čeprav je za večino ljudi opeka prva asociacija pri klasični gradnji z malto, je eden izmed bolj prepoznavnih gradbenih materialov na svetu tudi beli gradbeni material porobeton. Kot pojasnijo v podjetju Xella Slovenija, tovarni porobetona iz Kisovca, je ta gradbeni material v uporabi v gradbeništvu že vse od leta 1923. "Slovi kot odličen in vsestransko uporaben material tako pri gradnjah kot pri prenovah, nadzidavah, gradnjah prizidkov, pa tudi za razna manjša dela" razložijo Xellini strokovnjaki.

Z ustreznim orodjem je gradnike mogoče oblikovati tudi v posebne oblike, kot so oboki ali krivine.
Xella Slovenija

Hitra gradnja in debeli zidovi

"Porobeton ni navaden beton," opozarjajo v podjetju Xella Slovenija. Zidaki iz porobetona oziroma penjenega betona so narejeni iz kremenčevega peska, apna, cementa in vode. Njihova izdelava poteka pri bistveno nižji temperaturi kot izdelava opeke, mogoče pa jih je tudi stoodstotno reciklirati, zato imajo majhen odtis CO2. Pri gradnji hiše se marsikdo odloči za porobeton predvsem zaradi dobre toplotne izolativnosti pa tudi hitre in suhe gradnje, razložijo v podjetju Xella Slovenija in nadaljujejo: "Zid iz zidakov porobetona debeline 40 centimetrov, ki ima toplotno prehodnost 0,21 W/m2K, sploh ne potrebuje dodatne top­lotne izolacije, temveč se fasada zgolj zaključi z zunanjim ometom in zaključnim slojem. Če želimo graditi v nizkoenergijskem ali pasivnem razredu, pa na zunanji zid dodamo še ustrezno debelino toplotne izolacije, ki je prav tako mineralne osnove in visoko požarno odporna. Zidake med seboj lepimo z malto debeline dva do tri milimetre."

Gradnja objektov iz porobetonskih zidakov je zelo hitra, saj so zidaki iz belega materiala večji od klasičnih opečnih zidakov. Hiša je brez težav vseljiva v isti sezoni.
Xella

Enostavno žaganje in oblikovanje

Porobeton je bistveno lažji od opeke, kar mu v kombinaciji s sistemskimi rešitvami, ki nadomeščajo zamudna tesarska dela, omogoča, da je gradnja kar dvainpolkrat hitrejša od klasične opečne gradnje. Elementi se dopolnjujejo in omogočajo preprosto žaganje, rezanje, oblikovanje. Ostanke prihranimo in porabimo pozneje. Za zidanje uporabljamo le tankoslojno lepilno malto, zato je gradbišče bolj urejeno in čisto, še pojasnijo v podjetju. Za zidake iz porobetona se bomo odločili tudi, če gradimo kot samograditelji, saj omogočajo preproste posege od izdelave inštalacijskih kanalov in vrtanja do sidranja in nameščanja vložkov. Kljub temu da je porobeton lahek material, je potresno varen in odporen proti ognju, pojasnijo v podjetju Xella Slovenija, kjer pravijo, da se za gradnjo hiše z belim gradbenim materialom odloča čedalje več ljudi.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta