Že dolgo pred izumom hladilnika so ljudje vedeli, kako podaljšati rok trajanja živil in si pripraviti zalogo za naprej. Osrednjo vlogo je imela obokana klet, katere osnovna konstrukcija je bila znana že v antiki. Podzemni prostori, zgrajeni iz opeke, zagotavljajo stalno enakomerno hladno klimo in preprečujejo nastanek plesni. Noben drug gradbeni material namreč ne more tako dobro zadrževati vlage in jo ohranjati na konstantni ravni zaradi difuzijske odprtosti, alkalna sestava opeke pa ustvarja okolje, ki je sovražno do plesni. To ustvarja optimalne razmere za shranjevanje, na primer za doma pridelano sadje in zelenjavo, vložnine, vino ali sir. Obokana klet je zato najboljša alternativa napravam za shranjevanje živil, ki so veliki porabniki električne energije, torej hladilnikom in zamrzovalnim skrinjam.
Zato ne preseneča, da se po svetu za gradnjo obokanih kleti ne zanimajo le vinarji, temveč tudi posamezniki, ki se odločajo za gradnjo družinske hiše. Urediti pa jo je mogoče tudi kot samostojen objekt, če le imamo dovolj velik vrt ali parcelo ob hiši. Pri novogradnji klet ponavadi umestimo neposredno pod hišo. Kadar jo zasnujemo kot ločen objekt, pa je možno izbrati popolnoma vkopano različico ali le delno vkopano, ki se zlije s krajinsko arhitekturo vrta ali okolice hiše. Če hiša stoji na pobočju, je mogoče teren z umestitivijo kleti urediti v terase. Vrtu v ravnini pa lahko z zasajenim gričem dodamo zanimiv detajl.
Opeka ima torej številne uporabne prednosti zaradi same sestave, obenem pa je tudi zelo robustna in vzdržljiva. Tempelj v Uru, ki je bil zgrajen pred več kot 4000 leti iz žgane in nežgane glinene opeke, še vedno stoji. Opečni obok bo torej izpolnjeval svojo vlogo za številne generacije.
