Jagodičevje ni le okusno, temveč tudi zelo zdravo, saj vsebuje veliko vitaminov, mineralov, antioksidantov in prehranskih vlaknin. Zaradi vsebnosti polifenolov koristi tudi pri preprečevanju bolezni srca in žilja ter nekaterih drugih obolenj. Veliko razlogov je torej, zakaj jagodičevje ne sme manjkati na domačem vrtu.
So v Sloveniji povsod primerne razmere za gojenje jagodičevja?
V kontinentalnem delu Slovenije uspevajo vse vrste jagodičevja. To niso samo jagode, ampak tudi ribez, maline, borovnice, robidnice in številne druge sadne vrste. Primorska je zaradi sušnih leg precej bolj zahtevna za vzgojo. Vse sadne rastline potrebujejo za rast in razvoj plodov sonce, zato jih vedno sadimo na sončno mesto. Seveda bo najboljša humozna, odcedna zemlja. A tudi vse druge podlage hitro izboljšamo s kakšno vrečo kakovostne zemlje.
S katerim jagodičevjem začeti na domačem vrtu? Kaj bo najbolje raslo?
Obstaja zelo veliko vrst jagodičevja, veliko jih tudi zelo radi gojimo na domačem vrtu. Po mojem mnenju vedno začnemo z avtohtono, podalpsko rastlino – ribezom. Dandanes imamo številne sorte črnega, rdečega in rumenega ribeza. Med ribeze pa spadajo tudi kosmulje in joste (križanec črnega ribeza in kosmulje). Zelo dobro prenašajo nizke temperature v spomladanskem času, vključno s cvetovi. Zato so dobra izbira glede na vremenske nevšečnosti zadnjih let. Tako bo vedno nekaj sadja na vrtu. Naslednje so seveda jagode, ki so pogosto kar del zelenjavnega vrta. Ko se odločimo za maline in robide ter številne križance, pa ne pozabimo na močno oporo. Enostavna za vzgojo je majska (haskap) jagoda. Največji vložek pa predstavljajo ameriške borovnice, a so ena najdlje živečih vrst jagodičevja, saj jih lahko imamo 50 let in več.
So jagode kot kultura zahtevne?
Ko omenimo jagodičevje, kaj hitro pomislimo na jagode. Cvetenje jagod se v kontinentalnem delu Slovenije začne že v aprilu, zorenje plodov pa že sredi maja. Čas cvetenja oziroma zorenja ni primeren čas za sajenje ali presajanje jagod, saj povzročimo rastlini velik šok in poškodujemo koreninski sistem. Najboljši čas za presajanje je po zorenju, od junija do konca avgusta. Sami jih vzgojimo tako, da že pri obstoječem nasadu puščamo živice, iz katerih se razvijejo nove rastline. Potrebno je vedeti, da lahko imamo posamezne sadike največ tri leta, nato zamenjamo sadike in tudi jagode posadimo na drugo mesto v vrtu.
Ali je sicer jagodičevje zahtevno za vzgojo?
Vsak vrtnar si bo moral prebrati kakšno knjigo o vrstah na domačem vrtu in pogledati kakšen poučen video, ki mu olajša delo. Pomembno se je podučiti o pravilni rezi, ki je v primerjavi s sadnim drevjem precej bolj enostavna. Ne pozabimo na osnovno gnojenje, škropljenje in že imamo dobro osnovo. Vrtnar pa se mora sprehoditi po svojem vrtu, pregledati rastline in pravilno ukrepati, če se pojavijo težave.
Kdaj je pravi čas za sajenje?
Načeloma zaradi ustreznih temperatur in padavin jagodičevje sadimo spomladi in jeseni. Takrat se bodo rastline najbolje ukoreninile. Kljub temu da jih kupimo v majhnem lončku, jim zrahljamo zemljo v večji sadilni jami. Dodamo kakovostno gnojilo in lepo učvrstimo sadiko. Ker je na začetku rasti najbolj pomemben koreninski sistem, zalijemo vse sadike s kombinacijo morskih alg in simbiotskih bakterij Bacillus amyloliquefaciens. Te se naselijo na korenine in povečajo črpanje hranil ter močno pospešijo rast.
S čim in kdaj gnojimo?
Sezono začnemo spomladi, ko se zemlja segreje in vidimo, da se popki napenjajo. Takrat opravimo temeljno gnojenje s peletiranim hlevskim gnojem ali rudninskim gnojilom, ki vsebuje pravilno razmerje dušika, fosforja in kalija. V času tvorjenja plodov dognojujemo – lahko preko korenin ali preko listov s škropljenjem. Takrat uporabimo namensko kristalno gnojilo za plodove. Ne pozabimo tudi na morske alge in aminokisline.
Je rez jagodičevja zapletena?
Po mojem mnenju je lažja v primerjavi s sadnim drevjem. Pri večini vrst, na primer pri ribezu in ameriških borovnicah, je potrebno le izrezovanje prestarih poganjkov in tudi krajšanje posameznih vej. Pri malinah enostavno izrezujemo posušene poganjke, redčimo nove in skrajšamo predolge.
Katere so pogoste težave, na primer bolezni? Kateri škodljivci so pogosti?
Pojav bolezni je precej povezan z vremenom in našo oskrbo rastlin. Priporočam, da spomladi in jeseni vedno opravimo škropljenje z bakrovim pripravkom. Spomladi uporabimo oljni pripravek proti škodljivcem. Tekom sezone vedno preventivno škropimo. Tako uporabljamo za krepitev rastlin morske alge, aminokisline, sistemični baker, sredstva na osnovi glin. Vrtnar hitro opazi, da je to enako kot v zelenjavnem vrtu. Ko smo že pri tem delu, le še kakšen liter raztopine namenimo jagodičevju.
Med škodljivci so najprej uši, ki jih hitro uničimo z naravnimi sredstvi na osnovi neema. Na plodovih bomo našli smrdljivke, te moramo uničiti ročno. Vse bolj pogosta pa je plodova vinska mušica, zatiramo jo z vabami (ki jih naredimo doma), uničevanjem okuženih plodov in škropljenjem. Vrtnar bo vedno z rednim pregledovanjem rastlin na domačem vrtu takoj zaznal težavo in jo zatrl v kali.
