Barbara Gavez Volčjak
Čeprav je proti koncu avgusta zelenjavni vrt v polni rasti in na njem dozorevajo številne vrtnine, se vrtičkarji, pa tudi profesionalni vrtnarji počasi že ozirajo proti jeseni, krajšim dnevom in hladnejšim nočem. S strokovnjakom za vrtnarjenje Vanesom Husićem iz podjetja Metrob smo se pogovarjali o aktualnem dogajanju na vrtu v tem času.
Ne le vrtnine, v toplem in vlažnem vremenu se na vrtu razbohoti tudi plevel. Kako se ga ubraniti, iz česa narediti zastirko, da se pod njo ne bodo zaredili škodljivci?
Na domačem vrtu se tekom sezone razrastejo številne rastline, ki jih opišemo kot plevel. Če hočemo imeti lep vrt, jih enostavno redno pulimo. Lahko jih uporabimo kot zastirko tako, da jih položimo na stezice po vrtu ali okoli rastlin. V poletnem času je najbolje uporabljati takšno svežo, zeleno zastirko, kot je košena trava, melisa, meta in podobne sveže rastline. Njihovi sokovi hladijo zemljo in same rastline postopoma proniknejo v tla.
Dnevi se sicer počasi krajšajo, vendar so še dovolj dolgi za pridelavo. Kaj v tem času še posejemo ali posadimo, da bo dozorelo do jeseni?
V drugem delu poletja, avgustu, moramo razmišljati o jesenskih pridelkih. Tako imamo na vrtu na praznih mestih priložnost posaditi sadike endivije, radičev, rukolo. Ker je precej vroče, bodo sadike boljša izbira od semena. Prav tako bomo v drugi polovici avgusta mislili na kapusnice, kot so ohrovti in zelje. Ne pozabimo tudi na kitajsko zelje in azijsko listno zelenjavo. Vedno se najde prostor še za redkvico in zadnjo setev graha. Ker zna biti zelo vroče, uporabimo zeleno zastirko, in če je le možno, namakalni sistem.
Kako okrepimo rastline na naraven način, katerih mineralov potrebujejo največ? Od česa je odvisna izbira gnojila? Lahko gnojilo izdelamo sami? Kako se tega lotimo?
Vrtnine in preostale rastline na domačem vrtu imajo različne potrebe po hranilih. V poletnem času je pomembno vrtnine gnojiti tako preko korenin kot tudi preko listov, temu pravimo foliarno dognojevanje. Pozorni moramo biti predvsem na plodovke, med katere sodijo na primer paradižnik, paprike, kumare, bučke, saj jim moramo zaradi bujne rasti in velikega števila plodov zagotoviti dovolj hranil. Potrebujejo vsa glavna hranila: dušik, fosfor, kalij in še kalcij. Slednji je pomemben za razvoj plodov.
Najbolj vse rastline okrepimo z rednim škropljenjem z morskimi algami. Te spadajo med biostimulante, kar pomeni, da krepijo imunski sistem rastlin. Zaradi morskih alg postanejo rastline veliko bolj odporne proti boleznim in škodljivcem.
Domače gnojilo je kompost. Tega v obliki kupa ustvarjamo skozi vso sezono. Uporabimo pa ga v jesenskem času, na zelenjavnem vrtu ali pri sajenju sadnega drevja. Drugo poznano domače gnojilo pa so več dni namočene koprive, čeprav so za gnojilo primerne tudi druge rastline. To je močno dušično gnojilo, ki pa lahko povzroča tudi težave, ker ne vemo, koliko dušika ali kakšne druge aktivne snovi vsebuje. Preveč gnojila hitro povzroči ožige in slabo rast vrtnin. Zato so preverjena in kakovostna gnojila zelo pomembna.
Čez nekaj časa pa bo tudi sezone na domačem vrtu konec. Kako pospravimo vrt, da ga čim bolje pripravimo za pomlad?
Domači zelenjavni vrt naj ne bo prazen. Gola zemlja ni nikoli prava izbira, ker vetrna in dežna erozija puščata posledice. Kažejo se kot izpiranje humusa v globlje plasti tal ter uničevanje populacij mikroorganizmov v zgornji plasti zemlje. Zato posejemo različne zimske vrtnine, od rukole, zimske solate, motovilca do azijske listne zelenjave. Če se odločimo prelopatati težko zemljo jeseni, jo vsaj zastrimo z rjavo, suho zastirko, kakršna je slama.
Kdaj načrtujemo grede za naslednje leto? Od česa je odvisna razporeditev? Ali je kolobarjenje potrebno ali lahko v grede vsako leto posejemo isto?
Upoštevanje kolobarja na domačem vrtu je zelo pomembno. To je osnova za dober pridelek in zmanjšanje pojava bolezni ter škodljivcev. Na domačem vrtu večinoma uporabljamo triletni kolobar. Če pa se pojavijo bolezni, ga moramo podaljšati na več let. Vrt razdelimo na tri enake dele, tako imenovane poljine, in vsako leto na drugo poljino sadimo in sejemo vrtnine. Dober primer vrtnarjenja brez kolobarja so solatnice. Ko se na isti poljini leto za letom vrstijo motovilec, solata, endivija, radič, motovilec, se na njih hitro pojavijo solatna plesen in druge bolezni. Enako velja tudi za druge vrtnine, kot so paradižnik, krompir, zelje … Načrt za vrt delamo v zimskem času. Zelo pomembno si je narisati in napisati, kam, koliko in kaj smo posejali ali posadili. Prav tako si naredimo zapiske o težavah, pojavu bolezni ali škodljivcev. Na osnovi teh zapiskov si vsako leto sproti pred začetkom pomladi pripravimo načrt.
Zadnje čase se veliko govori o tem, da je zemlja zaradi intenzivne pridelave hrane iztrošena. Kako lahko sami ugotovimo, ali je naša zemlja dovolj kakovostna?
Preprost odgovor je: če vrtnine rastejo in uspevajo, potem je kakovostna. Dejansko pa je vsa zemlja kakovostna. A na slovenskem vrtu vzgajamo izjemno raznolike vrtnine, ki prihajajo z vsega sveta. Nekatere potrebujejo bolj humozno zemljo, druge spet bolj peščeno. Je pa delo vsakega vrtnarja, da jo čim bolj prilagodi svojim potrebam. Lastno izobraževanje in izkušnje so zelo pomembni. Tako s pomočjo knjig o pedologiji, to je veda o tleh, z nekaj enostavnimi preizkusi določimo tip svoje zemlje in jo obdelujemo skladno s tem. Uporabljamo kakovostna gnojila, zastirko, ekološko zaščito, kolobar. Včasih moramo dopolniti klasični vrt z vzgojo vrtnin v loncih ali visokih gredah.
So visoke grede modna muha ali so enako uporabne kot talne grede?
Visoke grede uporabljamo v Sloveniji že mnoga leta, zato niso več modna muha. So povsem enako uporabne kot talni vrt, le da je površina precej manjša. Zelo primerne so za ljudi, ki nimajo časa za velik vrt, ali tiste, ki imajo težave s hrbtenico. Na visoki gredi, ki meri 2 x 1 m, pridelamo presenetljivo veliko hrane za sprotno porabo v kuhinji. Visoke grede lahko izdelamo zelo lepe in iz različnih materialov, kar jih spremeni v pravi okras na domačem vrtu.
