V širšem pomenu s terminom zelena energija označujemo energijo, proizvedeno s čim manjšim obremenjevanjem okolja. Običajno pa se pojem zelena energija uporablja predvsem za električno in toplotno energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov, kot so sonce, voda, veter in biomasa, pojasnjujejo v podjetju Energija plus. Pridobivanje energije na zeleni, trajnostni način vpliva na zmanjšanje toplogrednih plinov in izpustov ogljikovega dioksida, kar označujemo tudi s pojmom ogljični odtis.
Za učinkovito rabo energije iz obnovljivih virov pa so potrebne tudi celovite energetske rešitve in infrastruktura za e-mobilnost. Poleg izgradnje sončnih elektrarn, predvsem sistemov za samooskrbo, ter postavitve javnih in hišnih polnilnih postaj za električna vozila se lahko ozaveščeni kupci, poslovni in gospodinjski, odločijo tudi za nakup energije, proizvedene izključno iz obnovljivih in naravi prijaznih virov, še razlagajo v podjetju.
V smeri ogljične nevtralnosti
Odločitev za rabo zelene energije je predvsem posledica podnebnih sprememb, ki smo jim priča v zadnjih desetletjih. Za njihovo zaustavitev ali vsaj omilitev moramo vsi na svetu delovati enotno in usklajeno. "Evropska unija (EU) je eden najpomembnejših partnerjev pariškega podnebnega sporazuma in vodilni mednarodni akter v boju proti podnebnim spremembam," razlagajo v podjetju GEN-I. "Slovenija kot članica EU in samostojna pogodbenica podnebnega sporazuma mora prispevati svoj delež k uresničitvi ciljev podnebne politike: da se dvig globalne temperature zadrži občutno pod 2 °C in po možnosti pod 1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje. Skladno s tem se bo med energetskimi viri močno povečal delež obnovljivih virov energije (OVE), temu sledijo tudi vse podnebne strategije in politike EU."
Načrti do leta 2050
Cilji so izraženi tudi v konkretnih številkah. Evropska unija se je zavezala, da bo do leta 2020 svoje izpuste toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990 zmanjšala za 40 odstotkov, za 55 odstotkov do leta 2030 in za 95 odstotkov do leta 2050. Pomemben korak v to smer je naredila leta 2019 s sprejetjem Evropskega zelenega dogovora (EZD), v katerem je za glavni cilj postavila ogljično nevtralno Evropo do leta 2050. Pri doseganju tega cilja bodo imeli bistveno vlogo prav obnovljivi viri energije. V EZD pa je omenjen tudi prvi evropski podnebni zakon, ki bo cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 vključil tudi v zakonodajo in zagotovil, da vse politike EU prispevajo k cilju podnebne nevtralnosti in da vsi sektorji odigrajo svojo vlogo. Z zakonom bo tako EU svoje politične zaveze spremenila v pravno obveznost, še pojasnjujejo v GEN-I. Številna poročila poudarjajo, da bo imela v okviru deleža OVE med energetskimi viri ključno vlogo proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah. "Energija iz sonca trenutno pomeni največji razvojno in okoljsko sprejemljiv potencial za povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v svetu in tudi v Sloveniji," menijo v GEN-I.
Raba energije se mora tudi zmanjšati
Za Slovenijo je ključnega pomena tudi Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki kot ciljno vrednost za leto 2030 določa vsaj 27-odstotni delež OVE v končni rabi energije. Vendar ne zadostujejo le spremembe pri pridobivanju energije. "Potrebno je tudi aktivno delovanje na področju energetske učinkovitosti in s tem pri omejevanju porabe energije. Na ta način se bo raba primarne in končne energije zmanjšala," poudarjajo v podjetju GEN-I.
Zaradi zahtevnosti doseganja skupnega cilja glede OVE si je Slovenija zastavila cilje v naslednjih sektorjih:
• vsaj dve tretjini rabe energije v stavbah iz OVE (delež rabe OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote) ter prepoved prodaje in vgradnje novih kotlov na kurilno olje najpozneje do leta 2023;
• 1,3-odstotno letno povečanje deleža OVE pri ogrevanju in hlajenju v industriji, vključno z odpadno toploto in hladom (prednostna usmeritev pri izrabi);
• vsaj 30-odstotni delež OVE (vključno z odvečno toploto) v industriji;
• 1-odstotno letno povečanje deleža OVE ter odvečne toplote in hladu v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja;
• do leta 2021 vzpostaviti spodbujevalni zakonodajni okvir za hitrejši razvoj skupnosti na področju izrabe energije iz obnovljivih virov (skupne elektrarne) in ciljno usmerjanje investicij v OVE na območja, kjer niso potrebna večja dodatna vlaganja v omrežje.
"Če želi Slovenija uresničiti postavljene cilje v NEPN, se bo morala aktivirati na vseh področjih. Znano je dejstvo, da je postavljeni cilj 27 odstotkov precej pod določenim ciljem 33 odstotkov na ravni EU. Evropska komisija je v svojem delovnem dokumentu, v katerem je podala oceno končne verzije slovenskega NEPN, pozvala Slovenijo k sprejetju ukrepov za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, skupaj z odstranjevanjem upravnih in administrativnih ovir ter izboljšanjem regulativnega okvira na tem področju, med svojimi smernicami pa predvsem povečati delež obnovljivih virov energije," pojasnjujejo v podjetju GEN-I.
Vse več električne energije iz OVE
In kakšne so trenutne razmere v Sloveniji? Po uradnih podatkih Agencije za energijo smo v letu 2019, iz katerega je zadnje poročilo, v državi proizvedli 4955 GWh električne energije iz obnovljivih virov, kar obsega 33,6 odstotka celotne slovenske proizvodnje, navajajo v podjetju GEN-I. V bruto končni porabi energije pa znaša delež OVE okoli 24 odstotkov, so povedali v podjetju Sonce energija in dodali, da se trend povečuje, čeprav počasneje, kot bi se lahko. "Povečuje se predvsem zaradi vedno večjega števila samooskrbnih sončnih elektrarn," ocenjuje Jernej Škoflek, tehnični direktor v podjetju Sonce energija. "Sončna elektrarna je cenovno in izvedbeno najlažji in praktično edini način pridobivanja elektrike doma. Sonce je tudi obnovljiv vir energije, ki ga imamo v Sloveniji dovolj, saj je naša država enakomerno osončena, s čimer je potencial za izkoriščanje sončne energije precejšen. Prav tako se je cena električne energije na trgu samo v novembru in decembru povečala za 20 odstotkov, kar bo v naslednjih mesecih še dodatno vzpodbudilo stranke k razmišljanju o investiciji v lastno samooskrbno elektrarno," doda Škoflek.
Najbolj ekološka je ...
Ne pozabimo torej, da v EU velja načelo "energy efficiency first" (najprej energetska učinkovitost). Izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje rabe surovin je prvi in ključni ukrep na poti k nizkoogljični družbi, saj pomeni zmanjšanje rabe energije in drugih naravnih virov. Vsakdo bi torej moral najprej stremeti k čim manjši porabi, kajti najcenejša in najbolj ekološka energija je ta, ki je ne porabimo. O tem, kaj lahko posamezniki naredimo za manjšo porabo energije, pa preberite v eni naslednjih številk Kvadratov.
