Sanja Verovnik
V prazničnem času je večina od nas v kuhinji pogosteje, kot sicer. Za svoje najbližje, prijatelje in znance, ki nas obiščejo v veselem decembru, preprosto želimo bogato obložiti praznično mizo. Danes je tudi veliko bolj cenjeno, če jedi doma pripravimo kar sami in jih ne kupimo že pripravljene v trgovinah ali celo naročimo v gostilnah. Idej in zamisli je več kot dovolj - od hladno-toplih prigrizkov, ki so po besedah ljubiteljskega kuharja Saše Dolenca, na spletnih omrežjih bolj znanega kot Futr u izi, dobrodošli ob različnih priložnostih, še najbolj pa konec leta, ko je treba na hitro pripraviti kakšno dobroto, ki pa se bo vendarle razlikovala od običajnih jedi in bo vzbudila pri gostih posebno navdušenje. Kar je ne nazadnje, kot pravi Dolenec, tudi cilj praznične kuhinje.
Rešitev je v trikotniku
Da pa bodo praznično kuhanje, peka in pripravljanje jedi potekali, kot je treba, brez zapletov in neprijetnosti, praznični čas pač ni primeren za tegobe, je v kuhinji vedno dobrodošel red. V tem prostoru je bistveno, poudari Katarina Šauperl, arhitektka in notranja oblikovalka, da je vse čim bolj na dosegu rok. "Z dobro zasnovano kuhinjo lahko prihranimo kar nekaj korakov, pa tudi nevšečnosti," je prepričana sogovornica. Zato priporoča, da se pri načrtovanju prostora, če to tudi prostor dopušča, odločimo za tako imenovani kuhinjski trikotnik, ki predstavlja nekakšno sosledje premikanja po kuhinji, ki ga narekuje kuhanje. "Trikotnik naj bi tvorili hladilnik, pomivalno korito in štedilnik, saj kuhamo običajno tako, da nekaj vzamemo iz hladilnika, to umijemo v pomivalnem koritu in nato skuhamo na štedilniku. Če so omenjeni elementi postavljeni tako, da stojijo daleč narazen, naredimo več korakov, kot če so postavljeni bližje skupaj." Sogovornica nadaljuje, da ne smemo pozabiti niti na delovno in odlagalno površino, ki je je v kuhinji po navadi zmeraj premalo, to pa tudi najbolj pogosto uporabljamo oziroma smo ob teh površinah tudi najbolj aktivni pri pripravljanju hrane. "Običajno hrano, ki jo operemo, tudi narežemo, zato je pomembno, da je med koritom in štedilnikom vsaj 50 centimetrov prostora. To je nekakšen minimum, da imamo na razpolago še dovolj prostora za rezalno desko in odlaganje narezanega v posode," svetuje arhitektka.
Praznična miza
Krožniki in pribor
Globok in plitev krožnik naj bosta zmeraj na sredini pogrinjka. Pribor, ki ga uporabljamo z levo roko, naj bo na levi strani, tisti, ki ga bomo uporabljali z desno roko, pa naj bo na desni strani. Kozarce postavimo na desno stran pogrinjka, nad vrh noža. Krožnik za solato naj bo na levi strani plitvega krožnika. Ves pribor in pogrinjek postavimo vsaj dva centimetra od roba mize. Desertne vilice so nad krožniki ali pa jih prinesemo kasneje. Vsaka oseba pa naj ima približno 70 centimetrov prostora, da bo lahko sproščeno sedela za mizo.
Osrednji okras
Kadar pripravljamo pogrinjek za svečano večerjo, imejmo ves čas v mislih, da je prav dekoracija tista, ki mizo naredi privlačno, vabljivo in posebno. Na sredo mize sodi osrednji okras – lahko je venček ali zanimiv aranžma, včasih bo zadostoval že najlepši svečnik, ki ga premoremo v hiši, in če k temu pristavimo še vazico s smrekovimi vejicami in dekorativnimi kroglicami, bo miza že nadvse svečana. Še zlato pravilo: osrednja namizna dekoracija naj bo visoka le toliko, da bo vsak videl čez njo.
Red in brezhibno delovanje aparatov
Prav tako sta veselje in kreativnost pri ustvarjanju v kuhinji lahko še večja oziroma boljša, če se kuhinjski elementi odpirajo brez težav, če je zapiranje tiho in ne moti, pa tudi, če vsi gospodinjski aparati, s katerimi pripravljamo jedi, delujejo brezhibno. Predvsem pa, da so ti nekje, kjer jih bomo takoj našli, skratka da so shranjeni na enem mestu, bodisi na polici bodisi v enem skupnem predalu. Kajti največ nepotrebnega stresa se v kuhinji zgodi, ko česa ne najdemo, ali pa med delom ugotovimo, da se nam je že pred časom pokvaril mešalnik, a smo pozabili nabaviti novega.
Zlasti je red v kuhinji pomemben, ko ustvarjamo praznične jedi, na primer sladke, kot so piškoti, skupaj z našimi malčki. Slednje je vsekakor dobro povabiti k prazničnemu udejstvovanju v kuhinjo, pripomni Štefka Kop, ljubiteljska kuharica iz Lovrenca na Pohorju.
Vzdržljiva in preprosta za čiščenje
V prazničnem času, ko nas obišče več ljudi, in se aktivnost v domači kuhinji poveča, nas po navadi čaka tudi več čiščenja. Zato po besedah notranje oblikovalke Katarine Šauperl ni vseeno, iz kakšnih materialov so kuhinjski elementi, predvsem delovna površina, a tudi miza. Z nekaterih površin je namreč umazanijo lažje odstraniti kot z drugih. "Izbor materiala je včasih tudi bolj modna muha. Pri kuhinji je dobro gledati na praktičen vidik. Po mojih izkušnjah se za kuhinjski pult najbolj obnese ultrapas, saj je vzdržljiv, dobavljiv v vseh mogočih barvah in teksturah. Vse več se ga uporablja v imitaciji lesa," poudarja Šauperlova. Fronte kuhinje naj bodo čim bolj gladke in ravne. "Tudi ročaji naj bodo čim bolj skriti in preprosti, takšni, da jih lahko pobrišemo z enim potegom," svetuje sogovornica in naposled doda, da če v kuhinji kuhamo, preprosto ne moremo pričakovati, da bi bila ta sterilna, še zlasti ne med prazniki, ko deluje na polno.
Vabljiva dekoracija
Za dvig motivacije pa pred peko ali kuhanjem poskrbite z okrasitvijo kuhinje. Na kuhinjske elemente razobesite lučke, pazite le, da ne bodo moteče pri delu, na dekoracijo pa ne pozabite niti v jedilnem prostoru. Miza naj bo okrašena tako, da bo z dekoracijo, ki pa ne sme biti preveč vsiljiva, vabila, da sedemo za njo in skupaj z drugimi uživamo v razigranem prazničnem vzdušju in - seveda - v vseh dobrotah iz domače kuhinje.
Osnove lepega vedenja za mizo
• Servieto preložimo takoj, ko se usedemo, in jo položimo na kolena, med obedom pa si pred požirkom pijače ali ko nehamo jesti, z vogalom serviete nalahno obrišimo ustnice.
• Pribor ob vsakem hodu jemljemo po vrsti z zunanje strani.
• Če prekinemo uživanje hrane, jedilni pribor na krožniku prekrižamo.
• Ko smo hrano pojedli, nož in vilice odložimo vzporedno na krožnik tako, da kažejo v smeri malega urnega kazalca ob peti uri.
• Preden začnemo jesti, se prepričajmo, da so si s hrano postregli vsi prisotni za mizo.
• Če si postrežemo s kruhom, ga med obedovanjem trgamo na majhne koščke in jih vnašamo v usta, nikoli ga pa ne režemo ali odgrizujemo.
• Jedi ne ovohavamo.
• Cmokanje in glasno srebanje sta izraz nevljudnosti, zato jemo tiho, hrano pa žvečimo z zaprtimi usti.
• Ko želimo spiti požirek pijače, v ustih ne smemo imeti hrane. To pomeni, da hrano vselej najprej pogoltnemo, s servieto obrišemo ustnice, in šele takrat vzamemo v roke kozarec, primemo ga za pecelj, da ne bo prstnih odtisov na steklu.
