Slastni kostanj lahko zraste kar na domačem vrtu

Kostanj je razmeroma zahtevno drevo, ki pa uspeva v večjem delu Slovenije. Prilagojen je sredozemskemu in zmernemu celinskemu podnebju do nadmorske višine 800 metrov. Ko v Evropi še ni bilo krompirja in v višjih predelih, kjer je težko ali nemogoče pridelati žito, so bili na našem ozemlju plodovi kostanja pomemben vir prehrane v jesenskem in zimskem obdobju.

Najbolje uspeva na blago nagnjenih in dobro osvetljenih južnih legah, ki niso izpostavljene premočnim vetrovom. Pozimi prenese temperature do –26 °C. Zaradi poznega cvetenja je za spomladanske pozebe bistveno manj občutljiv. Prevelika in dolgotrajna poletna vročina (nad 37 °C) lahko zavre razvoj plodov v ježici.

Brez mejnega spora

Kostanj smo vajeni videvati v gozdovih kot mogočno drevo s prostrano krošnjo. Pravi ali domači kostanj (Castanea sativa) zraste v naravi do 35 metrov v višino, premer debla je lahko okrog tri metre, kar oznanja, da drevo potrebuje prostor. Pravzaprav veliko prostora. Sadiki kostanja, ki jo boste posadili na vrtu, treba nameniti vsaj 30 do 40 kvadratnih metrov veliko površino. Poleg tega je treba kostanj posaditi vsaj štiri metre od meje, da ne bo kakšnega medsosedskega spora. Sadiko ob sajenju obvezno zavarujte pred voluharjem (sajenje v pocinkano žično mrežo) in srnjadjo.

Rahlo kisla in globoka tla

Za kostanj so primerna predvsem globoka humozna tla s kislo reakcijo. "Zaželena globina tal je dva metra. Optimalen pH je med 4,5 in 5,5. Ob sajenju dodajte dobro uležan hlevski gnoj in nekoliko kisle šote. Šoto lahko nadomestite z zemljo iz kostanjevega gozda. Taka prst vsebuje tudi simbiotske glive, ki pomagajo mladi rastlini črpati vodo in hranila iz tal ter pospešujejo rast novih korenin," razlaga Glavačeva.

Drevesu prija odprta sončna lega. In zastrta tla – podobno, kot se v gozdu pod kostanjem leto za letom nabirajo plasti listja, je listna ali kompostna zastirka dobrodošla tudi pod kostanjem na vrtu. Prva tri leta ohranjajte drevesni kolobar čist, torej brez plevelov, in zlasti poleti ter zgodaj jeseni drevo večkrat zalijte. Čeprav je velik porabnik vode, imejte pri izbiri sadilnega mesta v mislih, da kostanj ne prenese visoke podtalnice, prevlažnih tal, prav tako ne mara apnene prsti.

Velikost je odlika

Tako kot ima vsak kmet rad debel krompir, imamo ljudje radi debel kostanj. Da je čim več vsebine in čim manj dela z lupljenjem. Zato ni presenetljivo, da je za sajenje najbolj zanimiv maron ali debeloplodni kostanj. V ježici sta navadno največ dva normalno razvita plodova z rjavo do rdečo ali skoraj črno lupino. V kilogramu je do največ 80 plodov. Odrasli maron obrodi tudi do 200 kilogramov plodov na sezono, torej je kar obetavno, če bo drevo dolgo in brez težav raslo na vrtu, saj bo maronov dovolj za vso družino.

Plodovi že po treh do šestih letih

Na vrtu običajno ni dovolj prostora za več kostanjevih dreves. V nasadih je za boljšo oplodnjo priporočljivo sajenje več sort. Kostanj ima moške in ženske cvetove ločene na isti rastlini. Moške mačice se formirajo v pazduhah listov. Ženski cvetovi se razvijejo na vrhu enoletnih poganjkov. Ovoj, ki jih sprva varuje, se razvije v ježico. Pri nas cveti kostanj v juniju, cvetenje lahko traja tudi tri ali štiri tedne. Kostanj je zelo medonosna rastlina. Oprašujejo ga čebele in druge žuželke ter veter. Od oplodnje do zrelosti plodov preteče približno štiri mesece. Koristen podatek je tudi ta, da cepljena drevesa zarodijo že med tretjim in petim letom starosti.