Sodobna hiša se vrača k naravi

Imeti trajnostno in energetsko varčno hišo, ki bo po eni strani omogočala nižje stroške bivanja, po drugi pa zagotavljala udobje in varnost, so vse pogosteje zahteve sodobnega potrošnika, ko kupuje ali načrtuje svoj dom. Z njimi pa se ne nazadnje srečujejo tudi ponudniki hiš na trgu. Zato nas je zanimalo, kaj stranki, ki si želi dom po zgoraj omenjenih kriterijih, ponudijo - tako z vidika materialov kot energetskih rešitev.

"Smo generacija, ki večino časa preživi v zaprtih prostorih, zato je pomembno, da so prostori zasnovani tako, da uporabniku ponujajo zdrave in prijetne bivalne razmere," poudari Nataša Teraž Krois iz podjetja Lumar. "Po številnih raziskavah sta dnevna svetloba in svež zrak ključna parametra bivalnega ugodja. Drugi vidik bivalnega ugodja pa je uporaba naravnih materialov pri gradnji. Les kot material, ki prevladuje pri gradnji montažne hiše, je naraven material in izolator, ki odlično zadržuje toploto, poleg tega pa je tudi zračen." Hiša oziroma dom mora vsakemu uporabniku v prvi vrsti zagotoviti prijetno bivalno okolje, meni Lumarjeva strokovnjakinja, kar je po njenih besedah ustrezno toplotno in zvočno udobje, dovolj dnevne svetlobe in svežega zraka: "To so osnovne predpostavke, ki so in bodo ostale vodilo razvoja za gradnjo in razvoj materialov. Trendi kažejo, da se vračamo k naravi, razvijajo se koncepti samozadostnosti na področju gradnje, oskrbe z energijo za delovanje stavbe, pridelave hrane ..."

Les je material prihodnosti

Breda Kušar iz podjetja Marles pa pojasni, da za zagotovitev trajnosti in energetske varčnosti ter drugih kriterijev, pomembnih za stanovalce in v sodobni gradnji, že od nekdaj stremijo k oblikovanju najsodobnejših bivanjskih rešitev za končnega uporabnika. "Sodelujemo z različnimi raziskovalnimi institucijami in drugimi partnerji, ki so usmerjeni v spodbujanje in razvoj montažne gradnje. Uporabljamo le najkakovostnejše materiale, ker verjamemo, da to pomembno vpliva na kakovost končnega izdelka. Vsi materiali, ki jih uporabljamo za proizvodnjo hiš in celoten Marlesov sistem gradnje, so v skladu z mednarodnimi standardi. Redno kontrolo kakovosti izvajajo neodvisni strokovnjaki mednarodnih institucij, ki nam podeljujejo certifikate o kakovosti in znake kakovosti. Iz tega je razbrati, da se zavedamo, da uporaba kakovostnih materialov pomembno vpliva tudi na energetsko varčnost, predvsem pa na zdravo bivanjsko izkušnjo," pravi Kušarjeva. Njihov glavni konstrukcijski material je les, ki je najbolj ekološko sprejemljiv, je naravni regulator notranjega ozračja, stabilizira vlažnost in je gradbeni material z najboljšim razmerjem med toplotno izolacijo in ohranjanjem toplote ter tako zmanjšuje stroške ogrevanja.

Da je les vsekakor material prihodnosti, saj gre za konstrukcijski material iz obnovljivih virov, ki ga je mogoče ponovno uporabiti, ob tem pa ima tudi sposobnost hranjenja ogljikovega dioksida, poudari tudi Nataša Teraž Krois.

Kamena volna in celuloza

Kateri pa so izolacijski materiali, ki so najprimernejši za trajnostno gradnjo? "Glede na naraščajoče zahteve po trajnostnih kazalnikih imajo v prihodnosti v gradbeništvu perspektivo reciklirani gradbeni materiali oziroma gradbeni materiali, proizvedeni z recikliranjem. Primer takšnega materiala že danes predstavlja celulozna izolacija," pravi sogovornica iz Lumarja.

Pri Marlesu pa kot izolacijski material izpostavijo kameno volno, ki je odličen toplotni izolator in ima poleg tega še druge izjemne lastnosti, kot so vodoodbojnost, paroprepustnost, odpornost proti mikroorganizmom, kemično nevtralnost, dimenzijsko stabilnost, odpornost proti staranju in je zdravju neškodljiva. "Vse pogosteje za izolacijo naših hiš uporabljamo tudi celulozo, ki je prijazna do ljudi in okolja, saj je popolnoma naravnega izvora in je edini izolacijski material, ki se proizvaja z reciklažo. Ker ima izjemno dober fazni zamik, se objekt, ki je izoliran s celulozo, pozimi bistveno počasneje ohlaja, poleti pa počasneje pregreva in je tako temperatura v prostoru bolj konstantna," pojasni Kušarjeva.

Delež steklenih površin se veča

Nataša Teraž Krois opozori, da se lahko danes tudi steklo proizvaja z recikliranjem, zato je kot gradbeni material vsekakor zanimivo. "Če vključujemo velike steklene površine, mora steklo izpolnjevati tudi določene statične zahteve, razvoj v tej smeri že poteka, saj imamo že danes objekte z zelo velikimi steklenimi površinami. Tudi pri naših hišah se delež steklenih površin veča, moderni so zelo veliki elementi dvižno-drsnih vrat. Velike steklene površine prispevajo k dobri osvetljenosti bivalnih prostorov, je pa na drugi strani treba upoštevati tudi vpliv na bivalne razmere, predvsem dvig notranje temperature, če steklene površine niso ustrezno senčene. Vpliv na okolje pa se ne meri le z energijo, potrebno za delovanje stavbe, ampak tudi z energijo, ki je potrebna za proizvodnjo gradbenih materialov. Zato skrbno izbiramo materiale, ki so okolju prijazni, s čim manjšim vplivom na okolje. To dobavitelji zagotovijo z okoljskimi produktnimi deklaracijami (EPD), pri lesenih proizvodih pa s certifikati PEFC, ki potrjujejo trajnostno gospodarjenje z gozdovi," našteva Teraž Kroisova.

Po njenih besedah se energetska učinkovitost ne kaže le v nižjih obratovalnih stroških, ampak tudi višjem bivalnem udobju: "Že pri razvoju pasivnih hiš pred dvajsetimi leti so poudarjali pomen visokih površinskih temperatur ovoja stavbe, ki vplivajo na asimetrijo sevanja. Te rešitve so danes že standard vsake sodobne hiše. Tako imajo steklene površine na notranji stani tudi ob najhladnejših zimskih dneh visoko površinsko temperaturo. Dobra izolacija ovoja v kombinaciji z ustreznim senčenjem steklenih površin zagotavlja boljšo toplotno stabilnost stavbe, kar pomeni, da so notranja nihanja temperature skozi vse leto minimalna. Vsekakor je tudi stabilna notranja temperatura pomemben faktor bivalnega ugodja."

Prezračevanje, ogrevanje, sončna elektrarna

Tudi sistem centralnega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka, s katerim so se pri pasivnih hišah bistveno zmanjšale toplotne izgube prezračevanja, doprinese k energetski učinkovitosti, bistveno poveča bivalno ugodje, nadaljuje Nataša Teraž Krois. "S centralno prezračevalno napravo z vračanjem toplote odpadnega zraka poskrbimo za stalen dotok svežega zraka v hišo. S tesnostjo ovoja sodobnih stavb je za kakovost zraka nujna vgradnja prezračevalne naprave z rekuperacijo toplote odpadnega zraka."

Breda Kušar pa doda, da poleg ustreznega prezračevanja, ki v sodobni gradnji postaja nepogrešljivo, potrebujemo še ustrezen in predvsem varčen sistem ogrevanja. Najpogostejša izbira so toplotne črpalke in tudi možnost postavitve lastne sončne elektrarne. Tako v Marlesu kot tudi v Lumarju se namreč zavedajo, da so proizvajanje, shranjevanje in raba energije iz obnovljivih virov temelji za energetsko neodvisnost. Kupcem hiš zato ponujajo rešitve, ki vključujejo sončne elektrarne, domače polnilne postaje za električne avtomobile in hranilnike električne energije.

Vse več zanimanja za pametni dom

V vsakem domu je pomembna tudi varnost. Trend bivanja gre v smeri prilagajanja bivalnih pogojev življenjskim navadam celotne družine, namreč poudari Teraž Korisova. Če je družina veliko zdoma, je ključno, da jih dom pričaka v želenem stanju in ne v poplavi zaradi napake na vodovodni napeljavi, obenem pa je več kot dobrodošlo, da morebitnim vlomilcem daje videz, da je vendarle nekdo doma, in je tako manj zanimiva tarča vloma. "Tega se zavedamo in ustvarjamo vse več pametnih domov. Ključni cilji, zakaj se odločiti za pametni dom, so povečanje bivalnega in delovnega udobja z lažjim upravljanjem vgrajenih sistemov, kar se odraža tudi v manjši porabi energije, varnosti in možnosti nadzorovanja stroškov uporabe. Pametni domovi so v porastu, če so se zanje pred leti odločali le premožnejši ali ljubitelji novih tehnologij, je danes sistem za pametni dom že v vedno več hišah, saj že zgolj z avtomatizacijo senčil poskrbimo, da se hiša v poletnih mesecih ne pregreva, pozimi pa izkoristi kar največ sončne energije. Za vse to skrbi pametni dom."

Sogovornica tudi pravi, da si pametni dom si marsikdo predstavlja kot nekaj zapletenega in nedojemljivega, predvsem pa kup dragih naprav in nerazumljivih sistemov, vendar v realnosti ni tako. "Nekateri kupci že vrsto let živijo v pametni hiši in so s sistemi zelo zadovoljni. Uporabljajo že celovit pametni sistem, imajo celoten dom tako rekoč na dlani na pametnem telefonu, drugi pa imajo morda le delni, nepovezan pametni dom: centralno ogrevanje, vodeno s termostatom, na katerem so urniki, imajo pametni sesalnik, ki tudi sledi urniku, vgrajene imajo senzorske luči, pametni televizor, pa še kaj bi se našlo. Celovite rešitve za pametni dom koncept pametne hiše dvignejo na višjo raven. Naprave so med seboj povezane in zato delujejo bolj optimalno in stroškovno učinkovitejše, nad domom imamo celovit pregled in možnost upravljanja od kjerkoli, obenem pa je sistem varen in spoštuje zasebnost," sklene Nataša Teraž Krois.