Sanja Verovnik
Graditi hišo z opeko ali porobetonom? Vprašanje, ki si ga pogosto postavljajo zagovorniki klasične gradnje, ki je v Sloveniji še vedno najbolj priljubljena. Oba gradbena materiala imata kar nekaj prednosti, saj sta zanesljiva in trajna materiala, a vendar se zdi, da jih ima porobeton še nekaj več, ker omogoča hitro in suho gradnjo.
Hkrati pa porobeton velja tudi za zanesljiv in trajen gradbeni material. S porobetonskimi zidaki lahko gradimo stavbe, obnavljamo ali moderniziramo obstoječe objekte ter izvedemo nadzidave in dozidave starejših, pri katerih niso mogoče večje dodatne obremenitve.
Vsestranska uporaba
Kot pojasni Suna Bizjak iz podjetja Xella porobeton SI, je hitra, enostavna in zato ekonomična gradnja velika prednost omenjenega gradbenega materiala. Opiše ga kot vsestranskega. Poleg gradnje zidov je porobeton uporaben tudi pri manjših gradbenih delih, z njim lahko sezidamo stopnice, balkon, teraso ... Še več, po besedah sogovornice je s pomočjo ustreznega orodja porobeton mogoče oblikovati po naših željah in zahtevah tudi v posebne oblike, kot so oboki ali krivine. Z nekaj spretnosti in domišljije je mogoče iz njega izdelati celo različne regale in drugo pohištveno opremo. Uporabi se ga lahko za hitro pregraditev prostorov, celo za izdelavo ograj na balkonih, hkrati pa je z njegovo pomočjo povsem enostavna tudi obzidava ali izravnava raznih sanitarnih elementov, instalacijskih kanalov ter neravnih in razpokanih zidov. Pri gradnji ne potrebujemo drugih materialov, kot sta pesek, cement, in mešalnika, še poudari Bizjakova.
Najnižja toplotna prevodnost
Ko govorimo o tem, kaj porobeton sploh je in iz česa je sestavljen, je treba najprej poudariti, da je trajnostni gradbeni material, ki mu pogovorno pravimo tudi siporeks. Sestavljajo ga kremenčev pesek, apno, cement in voda. Uvrščamo ga med gradbene materiale z najnižjo toplotno prevodnostjo, zidaki iz njega so lahki in porozni. Vsak element, gradnik ali zidak, vsebuje več tisoč majhnih zaprtih zračnih por, ki delujejo kot toplotna izolacija. "Ker je izdelan iz naravnih surovin, je negorljiv, njegova struktura z zračnimi porami pa omogoča zadostne vrednosti toplotne prevodnosti že z osnovnim gradbenim materialom," pojasni Suna Bizjak.
Klima v hiši iz porobetona je po besedah sogovornice skozi vse leto prijetna, saj zidovi v sebi zadržujejo zrak, ki je odličen toplotni izolator, hkrati pa na površju iz prostora odvzemajo vlago, kadar je te preveč, in jo vračajo, ko se vlažnost zraka zniža. Tako s procesom izmenjave zraka porobeton zelo enostavno vpliva tudi na kakovost zraka v notranjih prostorih.
Najboljši za zaščito pred hrupom
Se v hiši, zgrajeni iz porobetona, sliši zvok iz enega v drugi prostor? V podjetju Xella porobeton SI pojasnjujejo, da je zvočna izolativnost odvisna od debeline zidu. Predelni zidovi iz porobetona so debeline 10, 12,5 ali 15 centimetrov, to pa zadostujejo predpisom za zvočno zaščito predelnih sten v stanovanju ali hiši. Kjer pa so zahteve za zvočno izolativnost višje, se priporoča uporaba kalcijevo-silikatnih blokov, ki zaradi višje gostote materiala zagotavljajo najvišjo možno zaščito pred hrupom.
Kakovostna zaščita doma
Bizjakova poudari, da je odlika in posebnost omenjenega gradbenega materiala tudi odlična toplotna izolativnost, ki jo enostavno dosežemo že z enoslojnim zidom. "Visoka toplotna izolativnost enoslojnega zidu pomeni nižje stroške vzdrževanja v hiši, hkrati pa tudi kakovostno zaščito doma: pozimi pred mrazom, poleti pred vročino," pove sogovornica. Osnova zanjo je posebna struktura tega materiala.
Tako ima 40 centimetrov debel zid iz porobetona koeficient toplotne prevodnosti (U) 0,087 W/mK in s tem doseže toplotno prehodnost konstrukcije 0,21 W/m²K. Če k temu dodamo dodatno toplotno izolacijo v debelini šestih centimetrov, po besedah Bizjakove dosežemo toplotno prehodnost 0,162 W/m2K, kar zadostuje novemu predpisu o učinkoviti rabi energije v stavbah.
Za primerjavo: toplotna prehodnost 45-centimetrskega opečnega izoliranega zidu, ki je sezidan iz 30-centimetrskih votlih opečnih blokov in oblečen v 15-centimetrsko izolacijo, je 0,20 W/m2K.
Kako doseči pasivni standard?
Na vprašanje, kakšne debeline naj bodo zidovi, če hočemo doseči pasivni standard pri gradnji stavbe, Suna Bizjak odgovori: “Za stavbe v pasivnem standardu predlagamo gradnjo zunanjih zidov v debelini 30, 40 ali 48 centimetrov z dodatnim toplotnim ovojem. Pri gradnji z zidnim blokom debeline 30 centimetrov lahko z dodatno toplotno izolacijo debeline 18 centimetrov dosežemo toplotno prehodnosti konstrukcije 0,135 W/m2K, kar že zadostuje standardom pasivne gradnje.”
Je izolacija sploh potrebna?
Bizjakovi smo zastavili tudi vprašanje, ali je nujno treba uporabiti izolacijski material za ovoj stavbe ali izolacija morda zaradi debeline zidakov iz porobetona ni potrebna. Odgovorila nam je, da z uporabo bloka debeline 48 centimetrov dosežemo že zadovoljivo toplotno prehodnost 0,17 W/mK, zato na zid ni treba dodati toplotnega ovoja. Bizjakova še pove, da se še vedno največ gradi v debelinah 30 ali 40 centimetrov z dodatno izolacijo.
In kateri material je najprimernejši za izolacijo stavb iz porobetona? Sogovornica iz podjetja Xella porobeton SI poudari, da je najbolje uporabiti materiale s podobno naravno sestavo, torej mineralne izolacije in ne sintetičnih. "Z uporabo izolacije iz mineralnih snovi zidov ne bomo difuzijsko 'zaprli', tako omogočamo, da bo material sam uravnaval vlažnost v bivalnih prostorih," sklene Suna Bizjak.
