Barbara Gavez Volčjak
Toplotne črpalke imajo številne prednosti pred tradicionalnimi ogrevalnimi sistemi, odražajo se v občutno manjšem okoljskem vplivu ter v prihrankih in preprostosti uporabe. Z eno samo napravo nadomestimo kar tri druge, saj toplotna črpalka opravlja tri funkcije: ogrevanje prostorov, ogrevanje sanitarne vode in hlajenje. Ker je bila proizvedena ena naprava namesto treh, se je že s tem zmanjšal vpliv na okolje, ta pa je še občutno manjši, ko pogledamo podatke o izpustu CO2. Ti so namreč v primerjavi z drugimi načini ogrevanja veliko manjši, prav tako zaradi delovanja toplotne črpalke ne nastajajo trdni delci PM10 in PM2,5. Prav visoke koncentracije drobnih prašnih delcev v zraku so vse bolj resen problem sploh pozimi, ko se te vrednosti močno povečajo zaradi zastarelih ogrevalnih sistemov.
Poznavanje lastnosti
Podobno kot pri avtomobilih poznamo različne kakovostne razrede in različno učinkovite motorje, moramo biti tudi pri izbiri toplotne črpalke pozorni na njene lastnosti. Z izbiro kakovostne toplotne črpalke bodo naši prihranki občutno večji, vpliv na okolje manjši, udobje uporabe pa neprimerljivo. Učinkovitost toplotnih črpalk merimo z grelnim številom SCOP, ki je razmerje med pridobljeno toploto in porabljeno električno energijo. Letno grelno število se običajno giblje od 3,00 do 5,00. Če je vrednost SCOP 4,00, to pomeni, da za 100 kWh pridobljene toplote toplotna črpalka porabi le 25 kWh električne energije, preostalih 75 kWh pa odvzame iz okolja.
Zgled iz tujine
V Kronotermu so svoje toplotne črpalke prilagodili napovedanim spremembam skladno s prakso, ki je v tujini že v veljavi. “Ker je več kot polovica naših proizvedenih enot namenjena tujemu trgu, smo že implementirali ustrezne optimizacije in nastavitve. Kako takšna toplotna črpalka deluje v praksi, pa lahko kupci že danes preizkusijo s pomočjo demo verzije naše aplikacije na naši spletni strani,” v Kronotermu mirijo kupce, ki bi jih morebiti skrbele spremembe na področju obračunavanja električne energije.
Večja učinkovitost, večji prihranek
Med najučinkovitejše na trgu sodijo toplotne črpalke Kronoterm, saj dosegajo letno grelno število tudi nad 8,00. "Če učinkovitost naše toplotne črpalke primerjamo s tradicionalnimi ogrevalnimi sistemi, to tako pomeni kar do 80-odstotni finančni prihranek. Ko to za lažjo predstavo prenesemo v letne prihranke, bi v primerjavi z električnim ogrevanjem ali IR-paneli prihranili kar 2270 evrov, v primerjavi s kurilnim oljem 1933 evrov, z zemeljskim plinom pa približno 1109 evrov. To pomeni, da v 15 letih prihranimo okoli 30 tisoč evrov, če upoštevamo cene iz leta 2022," pravijo v Kronotermu.
Da bi še povišali raven kakovosti in še naprej zagotavljali tehnološko inovativne rešitve, so se v Kronotermu v zadnjih letih osredotočili na digitalizacijo proizvodnje in reorganizacijo proizvodnih linij, hkrati pa so razširili linijo testirnih mest. Pri izdelavi so pozorni tudi na izbiro materialov, saj morajo biti ti prilagojeni podnebnim razmeram. Ob digitalizaciji proizvodnje so uvedli tudi pametne sisteme v proizvodnji. "S pomočjo teh sistemov skrbno spremljamo vse aktivne toplotne črpalke in njihovo delovanje, to pa nam omogoča optimizacijo in izboljšave obstoječih enot in tudi novih produktov. Preko sistema smo nenehno v stiku z uporabniki, s pridobljenimi podatki pa izvajamo raziskave in opažanja upoštevamo pri razvoju novih generacij toplotnih črpalk. Z digitalizacijo proizvodnje pa smo intenzivno uvedli tudi pametne sisteme v proizvodnji," razlagajo v Kronotermu.
Režimi delovanja glede na potrebe objekta
Za toplotno črpalko je optimalno, da deluje konstantno glede na potrebe objekta skozi ves dan. Vsekakor pa se s krajšimi časovnimi izklopi oziroma znižanji režima ne posega preveč v področje izkoristka in s tem porabe toplotne črpalke. V Kronotermu zato v toplotne črpalke serijsko vgrajujejo urnike, po katerih je mogoče nastaviti režim delovanja. Ti režimi so komfort, normal, eco ali OFF, kar pomeni izključeno toplotno črpalko. Urniki se lahko definirajo na 15 minut natančno. “Pri uporabljanju nastavitev moramo biti zmerni, ker pretirano vklapljanje in izklapljanje oziroma spreminjanje režimov poveča porabo električne energije. Prav tako so naše toplotne črpalke opremljene s sistemom zunanjega izklopa (SG ready), kar omogoča distributerju, da preko ‘pametnega’ omrežja za kratek čas izključi delovanje toplotnih črpalk, opremljenih s tem sistemom. Ta funkcija je nekakšno varovalo tudi za uporabnike, ker preprečuje, da bi prihajalo do prevelikih konic in posledično neprijetnih presenečenj na mesečnih računih za električno energijo,” pojasnjujejo v Kronotermu.
Prisluhnejo željam trga
Teorija in optimizacija v proizvodnji toplotnih črpalk predstavljata pomemben vidik, praksa in dejanska uporaba toplotnih črpalk pri uporabnikih pa razkrivata še širšo sliko. Zato v Kronotermu pri razvoju novih produktov vedno prisluhnejo željam trga. Na željo kupcev po estetsko dovršeni toplotni črpalki so denimo ustvarili zunanjo enoto, ki se zlije z urejeno okolico hiše. Zaradi hrupnih zunanjih enot toplotnih črpalk, ki so v vse bolj strnjenih naseljih moteče za okolico, pa so razvili toplotno črpalko ADAPT, ki je z 42 decibeli skoraj neslišna. Utišali so jo s popolno rekonstrukcijo zunanje enote, s katero so zmanjšali vibracije in enoto dodatno zvočno izolirali. Zaradi velikega povpraševanja pa razvijajo tudi linijo novih izdelkov za večje objekte in uporabnike.
Pri Kronotermu pa se ne ozirajo le na želje končnih uporabnikov, temveč tudi na potrebe sodelavcev. Monterjem poskušajo čim bolj olajšati vgradnjo naprav, da je ta varna, čim lažja in brez možnosti za nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na zanesljivost in kakovost delovanja.
Obračunska moč bo izhajala iz navad uporabnika
Nove regulative glede tarifne rabe električne energije sicer ne bodo uveljavljene s 1. julijem letos, kot je bilo napovedano, a v Kronotermu svoje toplotne črpalke kljub temu prilagajajo novim pravilom, da bodo ostale stroškovno učinkovite in preproste za uporabo. Njihova prednost je, da jih krmilijo pametni sistemi, ki omogočajo nastavitev urnikov glede na navade gospodinjstva in posledične obremenitve električnega sistema. "Z novim tarifnim sistemom bo namreč potrebno določiti dogovorjeno obračunsko moč, ki bo izhajala iz navad uporabnika. Kadar bo uporabnik presegel obračunsko moč v okviru 15-minutnega režima, se mu bo zaračunala prekoračitev obračunske moči. Če bo presežkov malo, bodo verjetno koristi zmanjšanja dogovorjene obračunske moči večje od stroškov plačila presežne moči, če jih bo veliko, pa bodo stroški višji," razlagajo v Kronotermu.
Pri tem bo pri nastavitvi urnikov potrebno najti optimalne režime, da toplotna črpalka ne bo izklopljena predolgo in bi ob ponovnem zagonu morala nadoknaditi prevelike toplotne izgube za čas nedelovanja. V gospodinjstvih, ki nikoli nimajo večjih obremenitev električnega omrežja, pa tovrstno izklapljanje sploh ne bo potrebno, saj bo toplotna črpalka s konstantnim delovanjem ohranjala najnižjo možno moč porabe električne energije. "Najpomembnejši korak pri preprečevanju prevelikih stroškov električne energije je izbira dovolj močne toplotne črpalke. Kadar ima ta premalo moči, da bi dohajala naše potrebe, se za dogrevanje namreč vklapljajo električni grelci, to pa povzroči večje konice. Ko izberemo ustrezno močno toplotno črpalko, so potrebe za dogrevanje minimalne ali jih sploh ni, obremenitev omrežja pa je zato občutno manjša," pojasnjujejo v Kronotermu. Rezultat novega sistema bo tako po njihovih besedah pozitiven za uporabnike toplotnih črpalk, saj bi se glede na analize strošek električne energije celo nekoliko znižal v primerjavi s sedanjim režimom. Naloga uporabnika pa bo, da spremlja porabo in da povzroči čim manj konic, predvsem v času največje obremenitve omrežja.
