Na zelenjavnem vrtu čez zimo lahko pustiite prezimne sorte pora in radiča, motovilec, zimsko solato, blitvo, listni in brstični ohrovt. Pri tem velja poudariti, da bodo vrtnine, ki rastejo na tleh, pregnojenih z dušikom, manj odporne proti mrazu, na kar je treba misliti vse leto.
Dokler ne zmrzuje močno, lahko pustite na vrtu tudi endivijo, brokoli in kitajsko zelje.
Zdaj postajajo dnevi in zlasti noči vse hladnejši, zato je treba občutljive vrtnine zaščititi, mnoge tudi spraviti v klet, še preden pritisne hud mraz, česen in čebulček pa še lahko sadite v začetku novembra.
Za jesensko sajenje vseh sort česna je primerno zlasti obdobje od 20. oktobra do 10. novembra. Glave česna raztsročkajte največ dva do tri dni pred sajenjem. Jesensko sajenje omogoči večje glave česna in v poprečju devet strokov v eni glavi, spomladansko pa manj. Tudi za čebulo, ki jo sadimo novembra, je značilno, da je večja od spomladanske, saj ima rastlina šest mesecev ali več časa, da se razraste, in potem, ko dan postane dolg, začne polniti čebulo v tleh.
V neogrevanem rastlinjaku
Če ste v avgustu v senci paradižnikov v rastlinjaku posejali špinačo ali motovilec, je zdaj čas, da uživate v njihovem pridelku. Za poznejšo uporabo je možno špinačo in motovilec posaditi ali posejati še v začetku novembra. V rastlinjaku je primeren čas za setev majskega srebrnjaka in stoletne čebule, pri čemer slednjo lahko razmnožujete tudi z delitvijo in presajanjem starih rastlin iz vrta jeseni.
Prav tako je zdaj pravi čas za setev rukole, blitve in zimske solate v rastlinjaku. V neogrevani rastlinjak lahko presadite tudi nekaj rastlin peteršilja, drobnjaka in drugih začimbnic, da bodo na voljo skozi celo leto.
Če želite ohraniti glave zelja in ohrovta dlje časa, jih zakopljite skupaj s koreninami v rastlinjaku in čez zimo prekrijte s slamo. Enak postopek uporabite za rdeči glavnati radič, ki pa ne zdrži tako dolgo. Rastlinjak lahko v zimskem času služi tudi kot shramba, če izkopljete luknjo in vanjo naložite črno redkev, korenje, repo, kolerabo. Zasipnico nato prekrijte s slamo, da bo ostala dostopna tudi v snegu.
Zdravi kot dren
Listopad je mesec, ko mnoge drevnine odvržejo liste, in to je tudi tradicionalno obdobje sajenja sadnega drevja in okrasnih listopadnih drevnin ter jagodičja. Imate na vrtu prostor, kamor želite posaditi rastlino, ki bo lepa, zdrava in vas bo razveseljevala tudi s plodovi? Kaj porečete na dren?
Rumeni dren je nekoliko manj poznana sadna vrsta z užitnimi plodovi, imenovanimi drnulje. V vrtovih gojimo predvsem debeloplodne - cepljene sorte rumenega drena. Plodove lahko predelamo v odlično marmelado, džeme, sokove in kompote ter jih uporabimo za žganjekuho in sušenje. Plodovi sortnih debeloplodnih drenov so v primerjavi z navadnim rumenim drenom boljše kakovosti, večji in dajo tudi do štirikrat več pridelka.
Se sprašujete, katere sorte debeloplodnih rumenih drenov posaditi v vrt? "Cepljena sorta rumenega drena Schöbrunner gourmet spada med rodnejše sorte drenov. Rodnost je do štirikrat večja kot pri navadnem drenu. Plodovi so veliki približno 3 do 4 centimetre. Zorijo v avgustu in septembru. Večja rodnost je značilna tudi za cepljeno sorto jolico. Plodovi so veliki približno 3 centimetre in zorijo avgusta in septembra. Nekoliko nižje rasti je sorta elegantny, ki doseže okoli 2,5 do 3 metre višine. Rodi do štirikrat več kot navadni dren, plodovi, veliki 3 centimetre, so zreli v avgustu. Jantarny spada med bolj rodne in okusne sorte. V polni rodnosti lahko znaša pridelek tudi do 40 kilogramov plodov. Zori v začetku septembra. Plodovi so veliki do 3 centimetre. Med zgodnje sorte uvrščamo sorto radost. Plodovi so zelo okusni, veliki do 4 centimetre in zorijo od konca julija do sredine avgusta," našteva Primož Brezovec iz Zelenega sveta.
Košnja pred zimo
V toplih jesenskih dneh trava dalje raste. Zato poleg rednega odstranjevanja listov z zelenice, s katerim preprečimo gnitje trave, ne smemo pozabiti na redno košnjo. Višina košnje naj bo štiri do pet centimetrov. Če oktobra niste pognojili trate, lahko to naredite še prvi teden v novembru. Vendar ne s katerimkoli gnojilom. Zdaj uporabimo specialno tratno gnojilo za jesen z nizko vsebnostjo dušika in visoko vsebnostjo kalija, kajti slednji okrepi koreninski sistem, tako postane trata odpornejša pred zimo. Ko bodo vremenoslovci napovedali snežne padavine, je treba trato še zadnjič v tem letu pokositi, višina zadnje rezi naj bo tri centimetre, kajti če ima trata več zelene mase, obstaja večja možnost, da jo napade snežna plesnoba.
Presajanje drevnin
Listje, ki šelesti pod nogami, naznanja, da je čas za presajanje listopadnega drevja. Ko boste presajali drevnine, je priporočljivo izkopati sadilno jamo, ki je vsaj dvakrat večja od volumna koreninske grude. Nato vanjo nasujte uležan hlevski gnoj, nikakor pa ne svežega, ker bi zažgal korenine. Namesto gnoja lahko uporabite zrel kompost.
