Trajnice so po definiciji zelnate rastline, ki prezimijo na prostem in živijo vsaj tri leta na istem mestu. Mnoge med njimi živijo na istem mestu še precej dlje. Večina okrasnih trajnic je zdaj še zelo lepih, in tudi če so že odcvetele, so še vedno dobro vidni njihova višina, način rasti, oblika listov, kar nam lahko pomaga pri izbiri ustreznih rastlin za jesensko sajenje na domači vrt.
Sadilno jamico je treba namočiti
Jeseni so tla še topla, kar spodbuja vraščanje korenin. Tudi klima je primerna, saj je v tem obdobju navadno več padavin in v nasprotju s pomladjo ne sledijo valovi vročine. Pri sajenju trajnic na vrt je bistveno, da upoštevamo njihovo kasnejšo razrast in jih zato posadimo dovolj narazen, prav tako je treba poskrbeti za ustrezno pripravo sadilne grede. Tako je na primer za sajenje ameriškega slamnika treba izbrati sončno do polsenčno rastišče, tla morajo biti globoko obdelana in vlažna, vendar prepustna.
Razdalja med posameznimi sadikami ameriškega slamnika naj bo 40-50 cm. Pri sajenju je priporočljivo, da sadilno jamo zalijemo tako močno, da voda v njej stoji, nato vanjo posadimo izlončeno rastlino, ki ji poprej nekoliko zrahljamo korenine, če se je na dnu ob stiku z lončkom naredil debel koreninski obroč, tega previdno odtrgamo. Nato rastlino posadimo v sadilno jamo do višine, kot je rasla v lončku, jo zasujemo z zemljo in prst zravnamo ter nekoliko potlačimo. Pri rastlinah, ki so občutljive, voda na rastišču sme zastajati, saj bi to povzročilo propadanje korenin.
Mačehe in marjetice
Na grobove, grede in v korita, ki so jih do pred kratkim krasile poletne cvetlice, zdaj sadimo dvoletnice, kot so mačehe in marjetice. Zelo lepe so v kombinaciji s šaši, okrasnimi travami, iskrivkami (hojhere). Prav tako je primeren čas za sajenje vresja in grmastega jetičnika (Hebe sp.). Najustreznejši čas za sajenje omenjenih rastlin je do 10. oktobra, da se korenine pred zimo dobro vrastejo v tla.
Posodovke
Dokler so dnevi še topli in ni nevarnosti zmrzali, bodo posodovke (limonovci, oleandri, pasijonke, krompirjevke, hibiskusi) še lepo vzdržale na prostem, vendar je priporočljivo, da jih prestavimo bliže hiši, da jih ne bi presenetila slana. Zanje bo treba pripraviti ustrezno prezimovališče in jih pred mrazom preseliti v neogrevan prostor v hiši ali v neogrevan rastlinjak s temperaturo od 2 do 8 stopinj Celzija. Pred selitvijo rastline temeljito pregledamo, da na njih ni bolezni ali škodljivcev, posodovkam, ki so se močno razrasle, pa prirežemo veje le toliko, da jih bomo lažje prestavili v notranje prostore. Presljene posodovke precej manj zalivamo in jim vso jesen in zimo redno odstranjujemo posušeno listje in cvetove.
Žive meje
Oktobra zasajamo tudi žive meje in grmovnice, na presajanje listavcev, vrtnic in sadnega drevja pa počakajmo do takrat, ko nastopi faza mirovanja - to je takrat, ko rastlinam odpadejo listi. Po presajanju rastline temeljito zalijemo in tudi kasneje večkrat preverimo, ali imajo dovolj vlage, kajti vetrovni dnevi znajo hitro posušiti prst, kar bi lahko povzročilo izsušitev in odmrtje korenin.
