Korenine urbanega vrtnarjenja segajo v 19. stoletje, v čas industrijske revolucije v Angliji. Takrat se je zaradi prihoda številnih delavcev v mesta močno povečevalo število prebivalcev v urbanem okolju, žal pa niso imeli dovolj sredstev za preživljanje družine, zato so mednje razdelili pridelovalna zemljišča, kjer so si zasnovali prve urbane vrtove.
Kaj je urbano vrtnarjenje?
Ljubiteljskemu obdelovanju lastnih, najetih, izposojenih ali ponekod brez dogovora zasedenih mestnih površin, pravimo urbano vrtnarjenje.
Obstaja veliko oblik urbanega vrtnarjenja: majhne gredice pod drevesi, zasajene terase in strešni vrtovi, buhteči balkoni, vertikalni vrtički, skupnostni vrtovi ali kakšen prikupen vrtiček na okenski polici – vsem je skupno to, da predstavljajo urbane zelene kotičke, zaradi katerih je bivanje v mestu lepše in prijetnejše.
Modernejši val urbanega vrtnarjenja pa naj bi izviral iz 70. let preteklega stoletja, ko so prebivalci New Yorka z ustvarjanjem živahnih zelenih površin poskušali ustaviti propadanje nekaterih predelov mesta. Od tedaj se je urbano vrtnarjenje kakor dobrodejni virus razširilo še v druge dele sveta.
Tudi v Sloveniji vrtnarjenje v mestnem okolju že dolgo ni več omejeno zgolj na tradicionalne vrtičkarske kolonije. Trend urbanega vrtnarjenja danes zajema zasebno zasajene balkone in terase, zelena notranja dvorišča, gredice na javnih zelenih površinah in skupne vrtnarske projekte.
Več ljudi v mestih kot na podeželju
Urbanizacija očitno postaja ena ključnih besed našega časa. Po podatkih Združenih narodov in Evropske komisije danes tri četrtine Evropejcev in več kot 80 odstotkov ljudi v Severni Ameriki živi v mestih. A kljub temu, da živimo v strnjenih naseljih in stanovanjih, kjer sosed sliši soseda skozi steno, se marsikomu zdi, da smo bolj kot kadarkoli odtujeni in osamljeni. Tudi statistika razkriva delček tega, saj je v ZDA več kot polovica ljudi samskih, medtem ko v Evropi vsak tretji prebivalec živi v enočlanskem gospodinjstvu. Nekateri občutek samote preženejo tako, da si omislijo domačo žival, a k prijetnejšemu bivalnemu okolju veliko prispevajo tudi rastline.
Ta zelena okrasja, ki v čudežnem procesu fotosinteze proizvajajo kisik, med katerimi je veliko takšnih, ki so hrana za ljudi in živali, imajo po mnenju Petra Tompkinsona in Cristopherja Birda, avtorjev knjige Skrivnostno življenje rastlin, sposobnost komuniciranja in "čustvenega" odzivanja. Zato ni prav nič presenetljivo, da rastline v mnogih pogledih ne le vizualno, temveč tudi psihološko izboljšajo kakovost življenja ljudi.
Manj stresa
Potreba po ozelenjeni okolici je protiutež hitremu tempu življenja, ki vlada v urbanem okolju. Kamorkoli po svetu pogledamo, si mestni prebivalci prizadevajo okolico svojih domov čim bolj ozeleniti, s čimer izražajo potrebo po tem, da tudi sredi betonske džungle ostanejo povezani z naravo. Hkrati vse bolj spoznavamo, da rastline in vrtnarjenje učinkovito zmanjšajo stres. Sue Stuart-Smith, psihiatrinja iz Hertfordshira v Angliji, je preučila precej znanstvene literature o tem in napisala knjigo z naslovom The Well Gardened Mind (Dobro zasejan um). "Ljudje, ki imajo vrt in ga obdelujejo, so bolj zdravi, hitreje okrevajo po boleznih, imajo manj težav zaradi stresa in so na splošno srečnejši. Med vrtnarjenjem človek namreč ne koplje le po gredicah, ampak tudi po svojem umu," pravi avtorica. Poleg tega se na vrtu bolj ukvarjamo z zemeljskimi stvarmi, ne pa z elektronskimi napravami. Zaradi tega v glavi vlada večji mir.
Dobrodejni učinki vrtnarjenja
• Zelena je v naravi nevtralna barva. Ko smo obdani s pristno naravo, se počutimo sproščeno, lenobno, navdaja nas občutek miru in prostranosti.
• Če aktivno počnemo nekaj z rastlinami, torej presajamo in prenašamo lončnice s sadikami, zalivamo, obrezujemo rastline, s tem lahko tudi okrepimo telo.
• Povečata se vztrajnost in moč.
• Raven stresa se z delom z rastlinami zmanjša.
• Izboljšata se naše splošno počutje in občutek, da delamo nekaj koristnega.
• Na skupnostnih vrtovih, včasih pa celo na balkonskem vrtičku, se ponuja možnost za komunikacijo z drugimi ljudmi.
• Vrtnarjenje omogoča opazovanje sprememb v naravi.
• Delo na svežem zraku in zmerna izpostavljenost soncu koristita zdravju.
Prehranska varnost
Urbani vrtovi pripomorejo k ozelenitvi mest in ustvarjanju prijetnejšega bivalnega okolja, prebivalcem omogočajo lastno proizvodnjo hrane – tudi ekološke – in večjo prehransko varnost. Mnogim je vse bolj pomembno, kaj pojedo, in se ne zadovoljijo z zelenjavo ter sadjem iz trgovin. Iz tega se poraja vse večje zanimanje za lastno pridelavo nekaterih vrtnin, zelišč in sadnih vrst, ki uspevajo v posodah. Morda vrtiček na balkonu ne bo omogočil popolne samooskrbe, vendar je gojenje lastne zelenjave na mestnem vrtičku, balkonu ali terasi tisto, kar nas povezuje z naravo in ponuja razvedrilo. Zasebno ustvarjene zelene površine namreč ne služijo le kot prostori, kjer si lahko prebivalci oddahnejo in si odpočijejo, ampak se lahko tudi dodobra razgibajo.
Vrtovi v mestih imajo prav tako izobraževalni pomen, saj urbane skupnosti nemalokrat organizirajo predavanja s področja vrtičkarstva, ekologije in podobnih tematik. Poleg tega urbani vrtovi in kakšni javni strešni parki ponujajo dodatno možnost za druženje, kakovostno preživljanje prostega časa in prispevajo k boljšemu počutju ljudi vseh generacij.