(75 LET) Proti Večeru se ne bo znočilo

Iz države v primežu nacifašizma je mož židovskega porekla leta 1940 z družino prek Češkoslovaške in Pariza emigriral v ZDA, kjer se je povzpel do položaja odgovornega urednika The Time Magazine. Bil je čas, ko je bila ugledna revija bolj ali manj še instrumentaliziran medijski mikrofon republikanske stranke. Iz tega smrtonosnega objema jo je odpeljal ravno Grunwald, konservativec liberalnejših nazorov, ki je spisal tudi enega od odmevnih uvodnikov, ko je po aferi Watergate republikanskega predsednika Nixona pozval k odstopu.
Večer je nastal v času, ko mediji še niso bili hrbtenica demokracije, prostor odprte, pluralne javne razprave, po zmagi nad okupatorjem, ki je imel cilj izbrisati slovenski narod, a tedaj tudi že v enopartijskem jugoslovanskem sistemu. Glasovi upora, disidentstva, kritike, klici po svobodi, možnosti politične in druge izbire so se slišali že tedaj, tudi prek medijev, a se večinoma niso prebili skozi sita politične kontrole in cenzure. Zgodovina - ob distanci, kritičnem vrednotenju, ob refleksiji - bi morala biti učiteljica sedanjih in prihodnjih generacij, a pogosto slišimo in kmalu preslišimo njene nauke. Mediji so bili v drugi polovici osemdesetih pomemben generator in pospeševalec demokratizacije. 30 let bo stara naša demokracija. Rasla in zrasla je s svobodnim novinarstvom, neprizanesljivim kronistom vsega, kar se dogaja, poštenim ogledalom oblasti, tistim, ki v imenu javnosti postavlja vprašanja, ki ne smejo ostati neodgovorjena, ki odstira vpogled v siva in temna območja družbe, kjer se dogajajo nepravilnosti.