Tudi mariborski Akvarij-terarij od 13. marca, po uvedbi strogih preventivnih zdravstvenih ukrepov za obvladovanje pandemije koronavirusa, na obrobju Mestnega parka sameva.
"Delamo v polnem zagonu in veseli smo, da živali ne poznajo težav, ki tarejo nas, ljudi. Tako trenutno nimamo živalskega pacienta, čeprav se občasno zgodi, da kateri od oskrbovancev zboli, a s strokovnim znanjem in pomočjo pogodbenega veterinarja večino zdravstvenih problemov kmalu uspešno odpravimo. Predvsem v ribjem svetu so bolezni dokaj pogoste. Tako rek Zdrav kot riba v vodi sploh ne drži. Malo je namreč živalskih skupin, ki bi jih pestilo toliko zdravstvenih problemov kot prav ribe," z nasmehom pove vodja Akvarij-terarija Branko Kolar.
Več časa za živali
In čeprav v nekaterih znanih živalskih vrtovih po svetu, ki ta hip že tonejo vse globlje v rdeče številke in hudo finančno stisko, razmišljajo o morebitnem evtanaziranju katere od živali, se več kot 120 vrstam rib ter 50 različnim vrstam plazilcev, dvoživk in insektov z vseh koncev sveta v majhni stavbi ob vhodu v 140 let stari park godi morda celo za spoznanje bolje kot sicer, pravi Kolar. Ker zaposleni nimajo vodenih ogledov skupin in s šolarji ne izpolnjujejo vprašalnikov med naravoslovnimi dnevi ter podobno, jim ostane več časa za oskrbovance.
- V 67 letih delovanja je Akvarij-terarij obiskalo že več kot dva milijona ljudi.
- V zadnjem času so beležili od 15 do 18 tisoč obiskovalcev letno.
- Levji delež obiska prispevajo vrtci, osnovnošolska in srednješolska mladina, preostali del so organizirane skupine odraslih in družinski obiski.
- Iz leta v leto opažajo vse večji obisk tujih turistov.
"Delamo v polnem zagonu in veseli smo, da živali ne poznajo težav, ki tarejo nas, ljudi"
Piton na mesec pospravi deset odraslih podgan
Živali tudi med krizo dnevno pojedo nekaj kilogramov govejega in ribjega mesa ter školjk, pa tudi komarjevih ličink, vodnih črvov, mokarjev, čričkov. Ribam jedilnik dopolnijo še z vrhunsko vitaminizirano ribjo hrano in terarijskim prebivalcem na meni dodajajo vitaminsko-mineralne pripravke, vegetarijancu kuščarju legvanu, nekaj manjšim vrstam kuščarjev in želvam pa solato, korenje, bučke, alfalfa kalčke in sadje. "V akvarističnem delu so tako verjetno največji požeruhi razvpiti mesojedci, jata rib piraj iz Južne Amerike, ki dnevno pospravi pol kilograma govejega in pol kilograma ribjega mesa. V terarijskem oddelku pa je izreden jedec starosta med krokodili kajman, ki šteje že častitljivih 34 let in za dnevni obrok zmaže pol kilograma mesa na dan, med kačami pa po ješčnosti zagotovo izstopa metrski indijski piton, ki mesečno pospravi deset odraslih podgan," našteva Kolar.
Preselitev le utopična želja
Dejavnost Akvarij-terarija je v celoti financirana iz proračuna Mestne občine Maribor. Zato si ob slabih ekonomskih napovedih za prihodnost Branko Kolar toliko bolj želi, "da bi v mestu še naprej obstajal posluh za opravljanje te edinstvene dejavnosti, na katero moramo biti ponosni, in se bodo morda našla celo sredstva za vzdrževanje res dotrajane zgradbe. Preselitev v nove, primernejše in sodobnejše prostore pa je le utopična želja."