Ali veste, kje v Mariboru raste himalajska cedra in kaj simbolizira?

Simona Kopinšek
29.05.2021 06:00
Mariborska cedra se nežno priklanja, videti je kot mlada zelena plesalka in varuhinja skrivnosti. Samotna raste pri vhodu v KC Pekarna.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Himalajska cedra  Foto: Igor NAPAST
Igor Napast

Pri vhodu v Kulturni center Pekarna povsem samotna raste svojstvena drevesna lepotica, na katero je treba v Mariboru še posebej paziti. Himalajska cedra je pogosto drevo azijskih višin nad tisoč metrov. Mariborska cedra je videti kot mlada zelena plesalka in hkrati varuhinja skrivnosti, oboje z razlogom: iglavci v svetu simbolnih pomenov predstavljajo nesmrtnost in himalajski cedri je podeljen najvišji drevesni status.

Pred leti bi jo skoraj uničili

Latinsko imenovana Cedrus deodara raste v obliki piramide. Vrh njene krošnje se nežno priklanja, kakor tudi njene veje. Njeni storžki po tleh padajo vsako tretje leto. Videti so kot oleseneli cvetovi starih vrtnic. A povsem lahko bi se zgodilo, da bi himalajsko cedro, ki zaradi svoje mladosti še ni zaščitena, pred desetletjem izbrisali z mariborskega drevesnega zemljevida. Bilo je v času prenove upravne stavbe v KC Pekarna. "Cedra je bila zasajena verjetno v času vojaške pekarne. Sem jo komaj uspel ohraniti, ko so delali parkirišče za hostel. Če se prav spomnim, smo videli, da so izvajalci del pri izgradnji električne postaje in parkirišča za hostel poškodovali cedrine korenine. Tudi kip Tita so takrat izruvali in bi končal na deponiji, če ne bi urgirali. Takrat sem prosil arboristko Tanjo Grmovšek za strokovno mnenje, ki je romalo na MOM," pove Borut Wenzel.

Tovrstne poškodbe dreves se še vedno dogajajo prepogosto. Znanje izvajalcev različnih gradbenih in drugih okoljskih del bi moralo napredovati v delovnih posegih, kjer so drevesa še posebej izpostavljena morebitnim poškodbam.

"Bi rekla, da je to drevo mlajše, sajeno verjetno kot zelo majhna sadika, ko je Pekarna nastala, kar je danes. Na splošno starih himalajskih ceder nimamo kaj dosti, nekaj so jih zasadili po drugi svetovni vojni. Imeli pa smo zelo lepo staro atlaško cedro v Mestnem parku," doda arboristka Tanja Grmovšek, nedvomno največja poznavalka dreves našega mesta.

Raste do 50 metrov v nebo

Ime himalajske cedre korenini v sanskrtski besedi "devadara", torej drevo bogov. Kot takšno je tudi nenadomestljivo drevo hindujske mitologije. Zaradi višine, ki jo rast debla doseže, se cedre od nekdaj oprijema presežnost: od plemenitosti, nepodkupljivosti do večne moči. Filozofski teolog Origen je v enem od svojih komentarjev Visoke pesmi zapisal: "Cedra ne segnije. Če iz cedre iztešemo tramove naših domov, obvarujemo dušo pred izprijenostjo."

Egipčanske ladje, tudi krste in pomembni kipi so bili narejeni iz cedrovine, ki so jo Hebrejci uporabili za izdelavo jeruzalemskega templja. Rimljani so v cedrin sveti les vtisovali svoja videnja bogov. Cedrina smola pa je nekoč bila povsem enakovredna zlatu, z njo so stari Kelti celo balzamirali glave sovražnikov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta