Center za preprečevanje odvisnosti Maribor, ki ima sprejemno pisarno v Ljubljanski ulici 4, je z dnevom odprtih vrat obeležil mednarodni dan proti zlorabi in nezakonitemu prometu z drogami. "Začel sem s travo, nato sem malo eksperimentiral z LSD-jem, v družbi sem preizkušal še kokain in ekstazi; trava pa je bila prisotna ves čas. Pred štirimi meseci sem z vsem tem prenehal," nam je povedal mladenič sredi dvajsetih let. Abstinenco je dosegel ob pomoči visokopražnega programa centra za preprečevanje odvisnosti.
Zanj mu je povedal njegov psihiater. "Prišel sem na center in se zelo dobro ujel s svetovalno delavko. Mislim, da mi dobro gre. Tudi cigarete sem pustil, že šest mesecev ne kadim." Droge je, pravi, v družbi dosti. "Zato kakšna dva, tri mesece sploh nisem hodil ven, da sem se najprej ojačal." Prav to - da bi ga družba, ljudje, s katerimi je imel stike prej, spet posrkala po tem, ko bo imel več denarja - ga najbolj skrbi. "Da bi potem spet ne bil, tako kot sem prej že bil, agresiven do brata, s katerim se sicer zelo dobro razumeva." Naš sogovornik pravi, da je imel srečo, ker ima veliko podpore staršev, svetovalnih delavk in psihiatra. "Nekateri te sreče nimajo. Ali pa nimajo želje prenehati."
Uporabnikom svetujejo anonimno in brezplačno
Center za preprečevanje odvisnosti deluje že 25 let in je javni verificiran socialnovarstveni program, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje, območne enote Maribor. Program je namenjen vsem, ki jih pestita eksperimentiranje in zasvojenost od prepovedanih drog, in njihovim najbližjim. Uporabnikom anonimno in brezplačno svetujejo, cilj je doseganje abstinence. Pri tem uporabnik ostane v svojem socialnem okolju in nadaljuje šolanje, službo, vključen pa je v neposredno svetovalno delo.
"Med tistimi, ki vztrajajo v programu, je zelo visok odstotek uspešnosti"
Mesečno center obiskuje okrog sto uporabnikov. "So zelo različnih starosti - od tistih, ki obiskujejo osmi, deveti razred osnovne šole, do onih, ki imajo nad 40 let; a največ je mladoletnih in mlajših odraslih," pravi Karin Mlakar, ena od šestih svetovalnih delavcev mariborskega centra.
Trenutno je med uporabniki največ eksperimentatorjev, njihov delež raste; med njimi v večini primerov še ne gre za zasvojenost, ampak največkrat za preizkušanje. Pri eksperimentatorjih traja vključitev v program okvirno leto dni, pri odvisnikih pa dve leti in pol. In kakšni so izidi, uspešnost programa? "Na začetku je velik osip, med tistimi, ki zmorejo skozi to sito in vztrajajo v programu, pa je zelo visok odstotek uspešnosti - nad 80 odstotkov," pravi Mlakarjeva.
Močnejša konoplja, nove psihoaktivne snovi
Uporaba drog med mladimi raste. "Predvsem se zaznava uporaba konoplje, pa tudi uživanje alkohola in zasvojenost s spletom; pogosta je tudi kombinacija prepovedanih drog in alkohola. Poleg konoplje, pri kateri vzbuja skrb vse večja vsebnost THC-ja, ki hitreje vodi do zasvojenosti, se pojavljajo tudi nove psihoaktivne snovi, ki imajo zelo škodljive učinke, med njimi so novi sintetični kanabinoidi in novi sintetični opioidi. Leta 2020 je bilo, je zaznala agencija EU za droge, v Evropi prijavljenih 46 novih psihoaktivnih snovi, s čimer je njihovo skupno število naraslo na 830. Tvegana uporaba teh snovi in hkratna uporaba več drog sta ključna dejavnika, ki povzročata smrti zaradi drog v Evropi," pravi Karin Mlakar.
In kako je bilo med pandemijo? Evropska spletna raziskava o uporabi drog v času pandemije covida-19 (v prvem valu) je za Slovenijo pokazala, da so anketirani v zadnjih 12 mesecih najpogosteje uporabljali konopljo (91 odstotkov), sledita ekstazi in kokain (nad 40 odstotkov); med mladostniki je največ uporabe konoplje. 27 odstotkov anketiranih uporabe prepovedanih drog med pandemijo ni spremenilo, 24 odstotkov jih je droge uporabljalo v večji meri, prav toliko v manjši meri, 15 odstotkov jih med pandemijo drog ni uporabljalo, 11 odstotkov se do tega ni opredelilo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
