Devetošolci so zaključili osnovnošolsko šolanje in prejeli spričevala. Za vpis na osem mariborskih srednjih šol in gimnazij potrebne točke

Včeraj so še zadnje osnovne šole izpeljale zaključek šolanja devetošolcev, slavnostno podelitev spričeval in tudi valete, kolikor je ob upoštevanju ukrepov to bilo mogoče. Mladostniki tako že dostavljajo ali po spletu pošiljajo spričevala in dosežke na izbrane srednje šole. Jasno pa je, da letos rekordno število srednjih šol omejuje vpis. Lani je bilo v Sloveniji takšnih šol 43, letos deset več. Tudi osem mariborskih srednjih šol, kar je skoraj polovica srednjih strokovnih šol in gimnazij v Mariboru.

Po par letih brez omejitve bo omejen vpis letos omejen v program veterinarskega tehnika na Biotehniški šoli, po dveh letih brez omejitve je omejitev še na programu ekonomski tehnik na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji. Standardno imajo omejen vpis Srednja šola za oblikovanje, Srednja zdravstvena in kozmetična šola ter II. gimnazija. Tudi letos ni nič drugače. Tem petim šolam z omejitvijo vpisa družbo delajo še Prva gimnazija, Srednja elektro-računalniška šola in III. gimnazija.

Le še enkrat v zadnjih desetih letih je toliko mariborskih šol omejilo vpis, in sicer v šolskem letu 2017/18. V osnovno šolo že nekaj let sicer vstopajo številnejše generacije otrok kot pred leti. Število novih osnovnošolcev je večje tudi od generacij, rojenih pred 15 leti, ki bodo v tem šolskem letu zapustili osnovno šolo in odšli v srednje šole. Ravnatelji omejitev v Mariboru ne pripisujejo zgolj številčnejšim generacijam.

SERŠ: Vpis dober, pomanjkanje učiteljev stroke

Že par let je velik interes za poklic računalnikarja in za program tehnika računalništva, lani je bila omejitev tudi pri programu elektrikar, kjer je tudi letos veliko vpisanih. "Interes bi pripisala spremembi potreb v gospodarstvu. Praktično je ni panoge, ki ne bi bila povezana s poznavanjem računalniške stroke in delno že robotizacije, in potem se mladi odločajo za poklic prihodnosti, kjer vidijo, da bodo imeli tudi dobre zaposlitvene možnosti. V bistvu se bodo lahko zaposlili v vseh panogah, ker popolnoma vse panoge zaposlujejo te strokovnjake. Nobena panoga, niti gostinstvo niti zdravstvo, ne funkcionira brez znanja računalništva, ker je informatizacija družbe tako velika in povezanost različnih panog tako velika, da brez tega znanja ne gre," pravi Irena Srša Žnidarič, ravnateljica Srednje elektro-računalniške šole.

Prijav imajo dovolj, da bi lahko zaprosili za dodaten razred, vendar imajo problem, ker primanjkuje učiteljev stroke. "To je glavni problem, da ne dobimo učiteljev stroke, ne za področje elektrotehnike, še težje pa jih dobimo za področje računalništva. Zakaj? Ker so plače v šolstvu tako nizke v primerjavi s plačami v gospodarstvu, da mislijo, da se norčujem iz njih, ko jim na razgovoru povem zneske. V gospodarstvu lahko zaslužijo krat dva ali celo več. To ni problem samo naše šole, tudi gradbeništva, tudi strojništva, problem vseh srednjih strokovnih šol," pojasnjuje. Omeni, da ima zaposlenih 71 učiteljev z vsaj VII. stopnjo izobrazbe. Učitelj začetnik začne z okrog 1485 evri bruto plače, učitelj pred upokojitvijo z vsemi napredovanji pa dobi okoli 2500 evrov bruto. Tajnica s VI. stopnjo zasluži 1085 evrov bruto, hišnik pa ne doseže niti minimalne plače. "Tu so razmerja v primerjavi z gospodarstvom popolnoma porušena. Že tako se inženirji ne zaposlujejo v šolstvu, ko pa jim še povem, da morajo imeti pedagoško andragoško dokvalifikacijo in strokovni izpit, pa odpademo po celi črti. Ker so v gospodarstvu boljši pogoji dela, predvsem pa boljša plača. Pa ne samo plača. Delo z mladimi je vedno bolj zahtevno. Niso mladi danes tisti, ki bi poslušali učitelja, ampak se pogosto zgodi obratno. Vpletajo se tudi starši. Plača je nižja, kot je bila kadarkoli prej, delo je pa težje, kot je bilo kadarkoli prej. Že leta strokovne šole opozarjamo, da bi bilo treba plače za učitelje stroke spremeniti, pa za to ni posluha, tako bomo počasi brez strokovnih učiteljev. Že par let me skrbi, ali bomo morali vpisati manj učencev. Kaj pa naj, če ne dobimo učiteljev."

Za ekonomskega tehnika velik interes, a brez dodatnega oddelka

Srednji ekonomski šoli in gimnaziji kljub prizadevanjem ravnateljice Andreje Zver Dobaj letos za program ekonomski tehnik ni uspelo pridobiti dodatnega razreda, kot ji je to uspelo lani in predlani, saj je interes mladih za ta poklic velik. Okrog 20 otrok ali za en oddelek bodo tako morali zavrniti. "Vesela sem, da je vpis večji, da je med mladimi večji interes, odlično pa bi bilo, če bi imeli lahko dodatni razred, tudi prostora imamo dovolj. Lani smo imeli malo manj prijavljenih, pa smo dobili dodaten oddelek in smo vse tri oddelke napolnili. Letos sem pričakovala podobno, še posebno, ker je tudi na drugih srednjih strokovnih šolah omejitev, in vsi ti otroci se bodo morali nekam vpisati," razmišlja ravnateljica. Za ekonomskega tehnika sicer v Mariboru izobražuje tudi Srednja šola za trženje in dizajn, kjer pa je le še par prostih mest. "Poklic ekonomskega tehnika je precej praktičen. Si specializiran za neko področje, a hkrati ne tako ozko, da bi lahko nadaljevali študij le na področju ekonomije. Velika večina naših dijakov nadaljuje izobraževanje, a na različnih študijskih smereh, le redki gredo takoj v službo. Hkrati pa je med šolanjem poudarek na drugih spretnostih, kot so finančna pismenost, digitalna pismenost, podjetništvo, smo športnikom prijazna šola in imamo tudi veliko dijakov športnikov."

Točke pomembne tudi za veterinarskega tehnika

"Za program veterinarski tehnik je vedno veliko zanimanja, vpisujemo tri oddelke in smo po navadi na meji omejitve. Letos je par prijav več, kot jih lahko sprejmemo, in smo morali omejiti vpis," pojasni Anton Krajnc, ravnatelj Biotehniške šole Maribor. Po zaključku šolanja ti dijaki lahko nadaljujejo izobraževanje in tudi večinoma ga. "Na naši šoli dobijo zelo trdno in dobro podlago in se vpisujejo na fakultete različnih smeri, tudi na veterinarsko fakulteto, ki jo uspešno zaključijo." Precej manj pa je zanimanja za triletni program cvetličar. "Vpliv epidemije se pozna, saj so morale biti cvetličarne skoraj ves čas zaprte in se stanje v branži pozna tudi v izobraževanju," sklepa ravnatelj. Tudi sicer za ta program ni navala, je pa bilo lani več interesa za cvetličarje, letos so prejeli le tri prijave. "Po celi Sloveniji ni večjega zanimanja za poklic cvetličarja. Mladi se bolj odločajo, da imajo peto stopnjo izobrazbe, ta pa je triletni program, čeprav imajo možnost nadaljevanja šolanja." Meni, da potreba po teh poklicih na trgu dela obstaja.