Dvig subvencije za neprofitno najemnino na 85 odstotkov. Novost: Javna najemniška služba

Poslanci so z 52 glasovi za in enim proti sprejeli novelo stanovanjskega zakona, zavrnili pa predlagano dopolnilo SD-ja in skupine nepovezanih poslancev glede spremembe potrebne višine soglasij za dela v večstanovanjskih stavbah. Novela, ki naj bi po mnenju direktorja Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije Boštjana Udoviča končno uredila razmere na najemniškem trgu, usklajuje neprofitno najemnino, ki se ni spremenila od leta 2007, zaradi česar imajo stanovanjski skladi premalo priliva, da bi lahko obstoječi stanovanjski fond primerno vzdrževali.

Dvig ne bo prizadel socialno najranljivejših

Vrednost točke, ki se uporablja pri izračunu neprofitne najemnine, se bo z 2,63 evra zvišala na 3,50 evra,  postopno v treh letih. Ob tem bi se subvencija najemnine zvišala na največ 85 odstotkov priznane neprofitne najemnine, zdaj 80 odstotkov. To pa pomeni, da dvig neprofitne najemnine ne bo prizadel socialno najranljivejših najemnikov. Posledično bi se zvišala tudi priznana neprofitna najemnina pri izračunu subvencije k plačilu tržne najemnine. 

V Sloveniji primanjkuje 30 tisoč najemnih stanovanj, tako profitnih kot neprofitnih. Stanovanjski sklad v prihodnjih letih načrtuje izgradnjo 1500 najemnih stanovanj. Dodatna sredstva za gradnjo stanovanj bi v prihodnje tudi s pomočjo sprejete novele zagotovili z višjim dovoljenim zadolževanjem državnega stanovanjskega sklada in občinskih javnih stanovanjskih skladov. Novost bo tudi vzpostavitev javne najemniške službe pri državnem stanovanjskem skladu: ta naj bi lastnike stanovanj razbremenila vseh poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj.

Še vedno bo potrebno 100-odstotno soglasje

Se pa vsi poslanci niso strinjali glede dopolnila k šestemu členu zakona, ki sta ga predlagali poslanska skupina SD-ja in poslanska skupina nepovezanih poslancev. Predlagali sta spremembe potrebne višine soglasij za dela v večstanovanjskih stavbah s trenutnih 100 odstotkov na 75 odstotkov. Branislav Rajič (NeP) je v imenu predlagateljev opozoril na pogosto težavo v večstanovanjskih stavbah, ko se vedno najde kdo od lastnikov, ki se ne strinja s posegi v stavbe, ki pomenijo izboljšanje kvalitete bivanja. Ideja je zato bila, da med te posege, za katere je bilo predlagano 75-odstotno soglasje, spada tudi ustanovitev neprave stvarne služnosti na skupnih delih zgradb za gradnjo in upravljanje sončnih elektrarn, če ta naprava omogoča tudi delno pokrivanje potreb etažnih lastnikov. Pomisleke so izrazili v koaliciji. Ljubo Žnidar iz SDS je prepričan, da gre pri tem za zakonsko bližnjico, s katero bi se lahko hitro zaobšlo večje število lastnikov nepremičnin, recimo mansardnih, ki se ne bi strinjali s posegi na strehi. Prav tako so bili v koaliciji mnenja, da bi s predlagano spremembo preveč posegli v zasebno lastnino ljudi.