Firbcanje po Mariboru: Z jadralnim letalom postavil rekord, kako je bilo z motornim?

Vid Kmetič
11.07.2022 03:00

Oskar Rziha, mladi plemič češkega rodu, se je pozimi leta 1909 po vrnitvi s služenja vojaškega roka lotil izdelave brezmotornega letala.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Jadralno letalo
Robert Balen

Iz lesa in platna je skonstruiral dvokrilca s površino 20 kvadratnih metrov. Marca 1910 je končal. Letalo s konjsko vprego je dal prepeljati na hrib v Kamnici. Ko se je spustil po strmini in dosegel dobrih 20 kilometrov na uro hitrosti, se je letalo odlepilo od vozička in pogumni pilot je pred začudeno množico radovednežev poletel proti dolini, kjer je brez najmanjših težav varno pristal. To je bil prvi jadralni let v Mariboru.

S poleti je nadaljeval in z enim od njih v naslednjih dneh dosegel celo več kot 600 metrov, kar so mu takrat zavidali mnogi pionirji jadralnega letenja po Evropi. A ti poleti so bili zgolj priprava na motorno letenje, za pridobivanje izkušenj in prisebnosti v zraku. Tega se je lotil pozimi in januarja 1911 so časniki že poročali o podrobnostih nastajajočega letala. Težko naj bi bilo 300 kilogramov, s krili razpona 11 metrov in površine 23 kvadratnih metrov, za krmiljenje naj bi imelo ene vrste vola. Kmalu so časopisi postregli s še bolj senzacionalno vestjo. Rziha naj bi gradil kar dve letali. Prej opisano naj bi služilo v tekmovalne namene, manjše pa za šolanje. Motorja za obe so naročili v nemškem Kölnu.

Razstava obeh letal je bila najavljena za 2. april 1911 v Götzevi dvorani (danes Union), a skoraj do zadnjega dneva ni bilo obljubljenih motorjev. Razstave ni bilo mogoče odpovedati, zato so se konstruktor in njegovi pomočniki odločili izdelati modele motorjev. Tik pred zdajci je večji motor prispel, manjše letalo pa je na razstavi "krasila" le maketa.

Kljub zasoljeni vstopnini, 50 vinarjev za meščane in 30 za vojake, delavce in otroke, je bila razstava med 2. in 9. aprilom velika uspešnica. Letali so ob prisotnosti takratnih letalskih strokovnjakov, članov Wiener Flugtechnischer Vereina, ocenili, da "delujeta ugodno tako tehnično kot estetsko in da vzbujata vtis trdnosti", in ju krstili za Asir I in Asir II. Sredi aprila je sledil preizkus na tezenskem vojaškem vežbališču. Asir I je po kratkem zaletu strmo dvignilo v zrak in presenetilo motornega letenja nevajenega Rziho. Odreagiral je napačno, letalo je obrnilo proti tlom, treščilo je na zemljo in se popolnoma razbilo. Pilot je na srečo ostal nepoškodovan, letalstva pa se bojda kasneje ni več loteval. Kaj se je zgodilo z manjšim letalom, Asirjem II, ni znano.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta