24. avgusta 1941 je bilo ustreljenih 13 organizatorjev osvobodilnega gibanja na slovenskem Štajerskem, med njimi trije narodni heroji Slavko Šlander, Slava Klavora in Franjo Vrunč. Ustreljeni so bili kot maščevanje za partizanska napada v Ribnici na Pohorju in v Zagorju.
Predsednik društva, zgodovinar dr. Marjan Žnidarič je v govoru izpostavil Hitlerjevo direktivo o popolnem ponemčenju okupirane slovenske Štajerske, ki je v najkrajšem času padla na plodna tla. "Okupator je samo dober teden po zasedbi začel načrtno izvajati nasilje nad slovenskim prebivalstvom. Za vse, ki bi na kakršenkoli način ovirali ponemčevanje in oteževali že za leto 1941 predvideno priključitev okupirane slovenske Štajerske k nemškemu rajhu, so bile predvidene najstrožje kazni," je spomnil. V nadaljevanju je povedal, da je okupator po prvih organiziranih partizanskih akcijah posegel po najhujši obliki nasilja tako, da je pričel streljati talce. Streljanja so potekala od 30. julija 1941 do 3. aprila 1945. Pojasnil je, da so streljanja pomenila izjemen psihološki pritisk na slovensko prebivalstvo, še bolj pa na sodelavce osvobodilnega gibanja. "Nacisti so talce streljali kot povračilni, maščevalni ukrep po prvih oboroženih odporniških akcijah," je še dejal v govoru.
Do konca leta 1941 je bilo v Mariboru še pet streljanj, 23. septembra, 21. in 30. oktobra, 15. novembra ter 27. decembra. Skupno je bilo ubitih 134 oseb.