(FOTO) Fontana na Glavnem trgu: V mokrem atomskem bunkerju pod mestom

Nekako je jasno, kaj je trenutno največja zvezda v mestu. Lahko počnete marsikaj, a če ne brizgate vode in se v temi ne svetite, potem je vaše zgolj drugo mesto. Prvo pripada fontani na Glavnem trgu in ni je novosti, ki bi jo meščani tako hitro vzeli za svojo. Voda je na obnovljeni mestni trg vnesla življenje in svetovljanskost ter poskrbela, da lahko tisti, ki jih živcirajo robate luči, svoj pogled upirajo med nagajive curke.

Stojim na enem od osmih vogalov fontane in nikakor mi v glavo ne gre misel, da njena površina zajema okoli sto kvadratnih metrov, tri solidne garsonjere, ki se zaradi veličine trga kar nekam izgubijo. Ni Fontana di Trevi, je pa Fontana di Maribor in v vročih poletnih dneh je postala neuradno mestno čofotališče.

Skrivni vhod v mariborsko podzemlje

Bilo je ob pol desetih dopoldan, pol ure, preden je voda začela švigati iz šob, ko sta izza vogala prišla Aleš Klinc, vodja projekta prenove trga z Mestne občine Maribor, in Žiga Remic, tehnični direktor podjetja Remax, ki je fontano v sodelovanju z nemškim podjetjem Oase naredilo. Vse v redu in prav, ampak ... kje pa se pride noter? Nikjer na širnem Glavnem trgu namreč ni vrat, podhoda ali česarkoli, kar bi vodilo navzdol. Skrivnost razkrije Žiga, ki iz žepa potegne velik ključ. "Vidiš ti dve kocki?" in prst uperi v tla. Šele takrat zagledam, da sta dva velika tlakovca ob fontani komaj opazno drugačna od ostalih. Gre za vrata v prostora pod fontano.

​Najprej odklene prva in pred mano zazeva temen prostor s kovinsko lestvijo, ki vodi naravnost v vodo. Spomnim se na znamenite carigrajske Cisterne, pa tudi na svoj strah pred vodo. Iz kombija potegne zelenega ribiškega poliuteranskega pajaca z visokimi škornji in pokaže, da voda sega nekje do prsi. Prebledim. Vsekakor ne nameravam v zgodovino iti kot prvi Mariborčan, ki se je utopil sredi Glavnega trga. Zato potunkam fotografa Tadeja. Ta obleče pajaca in se neustrašno poda v fontanski bazen. "Neverjetno, kako močan je pritisk vode," zavpije iz podzemlja in se zazre v 57 cevi, ki s stropa segajo v vodo.

Voda kroži in ni pitna

"Tehnične prostore fontane od mesta loči 80 centimetrov debel strop - 30 centimetrov kamnite plošče, 30 centimetrov estriha in 20 centimetrov končnega sloja. Atomski bunker," pojasni Žiga Remic in doda, da je v bazenu pod fontano 120 kubičnih metrov vode, ki jo pripravljajo tako kot v plavalnih bazenih, s klorom in sredstvom za uravnavanje kislosti. Voda kroži, po potrebi jo dotočijo. Piti vodo iz fontane je torej tako priporočljivo kot piti vodo iz bazena na Mariborskem otoku.

​Vsaka od 57 šob ima svojo cev in svojo črpalko. Vsaka je lahko programirana čisto po svoje in deluje neodvisno. Vode bi v bazenu lahko bilo tudi manj, a so se morali nivojsko uskladiti z mariborsko kanalizacijo, ki je speljana višje. Izvem, da gre pri mariborski za fontano, ki se ji strokovno reče "dry deck", torej suha fontana, saj na njej voda ne stoji.​

Barvni program lahko spreminjajo

​​Remax se podpisuje pod 80 odstotkov vseh fontan v Sloveniji. Delajo jih že dvajset let, njihova je tudi EPK-fontana v krožišču Titove ceste. Vsaka šoba fontane na Glavnem trgu je osvetljena z lučmi RGB LED, ki omogočajo 16 milijonov barv in kombinacij. Barvni program še ni dokončen in ga lahko spreminjajo. Tako bi ob občinskih praznikih fontana lahko žarela rdeče, ob nogometnih tekmah vijoličasto, zadnje dni bi, recimo, lahko žarela rumeno. "Hm, pa res. Lahko bi bila rumena," dvigneta obrvi moja sogovornika.

​Fontana trenutno dela med 10. uro in 21.30, med vikendi tudi do 23. ure. Ponoči bi bila preglasna. "Med poletjem je delala dlje, zdaj pa ni potrebe. Prihaja zima, ko vode iz nje ne bo, in, priznam, razmišljamo tudi o tem, kako bi se v zimskem času lahko poigravali zgolj s svetlobo," pove Aleš Klinc.

Vetrnica na luči uravnava višino curkov

Fontana je bila del arhitekturne rešitve Aleša Žnidaršiča že od samega začetka. ​Ob pomisleku nekaterih občanov, ali je vse to tekanje med curki v redu, se spomnimo na besede projektanta Žnidaršiča: "Trg je urbana površina in cilj vsake prenove je, da zaživi v svoji najboljši podobi. Element Glavnega trga je tudi vodni motiv, ki pa ni fontana. Namen je pripeljati vodo na urbani trg na svojevrsten subtilen način. Vodni motiv je atrakcija in magnet za ljudi, tudi za otroke, ki jih ne moremo prikrajšati za zabavo." Aleš Klinc ob tem doda: "Tudi sam sem pripeljal svoja otroka in nemudoma sta se zagnala med curke. V tem ne vidim nič slabega. Ni pa namenjena temu, da bi starši otroke ob fontani preoblačili v kopalke, kar se je sicer že zgodilo."

"Fontana na Titovi je zgolj lepa, ta pa je ljudem bližje," doda Remic in medtem odpre vrata še v drugi prostor. Ta je suh, v njem pa je kup elektronike in druge tehnologije, varno skrite v omaricah in velikih modrih kroglah. Gre za strojnico, logiko fontane, tukaj tudi pripravljajo vodo, skrbijo za filtracijo. Na enem od kandelabrov ob južnem robu trga je tudi vetrnica, ki je s fontano povezana in uravnava višino curkov. Močnejši kot je veter, nižje brizga voda iz šob, izguba vode pa je tako manjša.

Voda bo brizgala do prvega mraza

Fontana je mestno občino stala okoli 400.000 evrov. Je pohodna in prenese 40 ton obremenitve, tudi snežni plug lahko zapelje čez njo. Voda bo brizgala do prvega mraza, potem jo bodo izklopili, saj pohodne površine zaradi varnosti pešcev ne smejo zmrzniti. Spomladi jo bodo izpraznili in očistili. Ni potratna, saj so do danes porabili zgolj dvakratno količino vode, ki je pod fontano. V bodoče bo za njeno delovanje odgovorna Snaga. Dokler curki še nagajivo špricajo pod jesensko mariborsko nebo, si privoščite večerni sprehod na Glavni trg in začutite, koliko svetovljanskega šarma to mesto premore. Le kovancev ne mečite v fontano. Ne bodo ostali.