(FOTO in VIDEO) Od naslovnice Maribor svoboden vse do sodobne medijske hiše Večer

Uredništvo Večera
29.03.2024 14:15

Kje vse je domoval Večer, kako je dobil ime in kako nastajajo medjske vsebine danes, so spoznavali udeleženci festivalskega sprehoda Ni dneva brez Večera.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sprehod Ni dneva brez Večera.
Andrej Petelinšek

Na treh točkah, kjer se je in se ustvarja Večer, so se ustavili udeleženci sprehoda Ni dneva brez Večera, ki je potekal v okviru Festivala sprehodov 2024 v organizaciji Rajzefibra. Udeležence je po poteh Večera pospremil urednik sobotne priloge Večera Rok Kajzer, ki je udeležence zbral pred stavbo na nekdanji Kopališki in Svetozarevski ter današnji Ulici škofa Maksimiljana Držečnika 4, kjer je bil prvi sedež Večera oziroma njegovega uredništva in tiskarne. Uprava in foto služba sta takrat domovala na Gosposki ulici.

Prva številka Večera, 9. maj 1945.
Sašo Bizjak

A Večer tega imena ni imel od prvega dneva. 9. maja 1945, ko je izšla znamenita številka na štirih straneh z naslovom Maribor svoboden, časnik, kot rečeno, še ni imel naziva, ga je pa dobil še isti mesec - Naš čas. Izšlo je pet številk, časnik pa se je takoj nato preimenoval v Vestnik (mariborskega okrožja). Praviloma sta tako Naš čas kot Vestnik izhajala enkrat na teden.

Prvi sedež Večera na (današnji) Ulici škofa Maksimiljana Držečnika 4.
Andrej Petelinšek

Večer je postal leta 1952, ime pa je dobil - to je natančno popisal novinarski kolega Franček Jauk v najnovejši knjigi Z njimi potujem - po zaslugi pisatelja Marjana Rožanca, takratnega arhivarja in litografskega risarja Vestnika. Ko so namreč uredniški možje in dame dan za dnem pozno v noč modrovali, kako dati časniku ime, je Rožanc ob koncu svojega dela dejal: "Predolgo že traja. Zaradi mene se lahko imenuje tudi Lahko noč ali Večer. Jaz grem, vi pa kakor hočete." In Večer je dobil svoje današnje ime.

17. maj 1961, gradnja Večerove zgradbe.
Danilo Škofič

Večer je pred selitvijo v letih 1962-63 uradoval na Maistrovi 5, potem pa se je, ko je bila Večerova stavba končana, preselil z vsemi svojimi oddelki na Kopališko oziroma Svetozarevsko 14. Leta 1963 je bil Večer kot (moderni) beli labod med hudo dotrajanimi in slabo vzdrževanimi starimi stavbami mestnega središča - takrat še ni bilo ne Merkurja, ne stavbe nekdanje SDK, ne stavbe Kreditne banke Maribor.

Stavba Večera tik po koncu gradnje, 23. avgust 1962.
Dragiša Modrinjak

S sprehajalcih smo se spomnili tudi časa, ko je bila pred Večerom ena najbolj obremenjenih avtobusnih žil skozi mesto - pred Večerom se je, denimo, s pancarji stopalo na linijo številka 6.

Večer leta 2001 na Svetozarevski ulici 14. Ulica je bila takrat še odprta za promet.
Sašo Bizjak

Večerova stavba ni več Večerova, zdaj je sedež medijske družbe na Gosposki 8 v županovih prostorih. Prejšnja lastnika sta ikonično zgradbo čez noč prodala, sedanji lastniki pa so se odločili za selitev. V novih prostorih, kjer je nekoč domovala veleblagovnica Kvik, so si sprehajalci ogledali prostore, se seznanili z delom novinarjev, urednikov, lektorjev, tehničnih urednikov ...

Odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik je sprehajalcem spregovoril o pomenu Večera in novinarstva.
Andrej Petelinšek

O pomenu novinarstva in Večera jim je spregovoril odgovorni urednik Matija Stepišnik, pomen lokalnih novic urednica Štajerca Branka Bezjak, kako vsak dan nastajajo strani tiskane izdaje, pa tehnični urednik Uroš Šoštarič. Sprehajalce smo presenetili še s kopijami izvodov Večera, ki so izšli na njihov rojstni dan.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta