Dravska vila je na kopnem. Nekoč priljubljeno turistično ladjico, ki je v zadnjem obdobju bila bolj kot ne privezana, Mestna občina Maribor pa ji je, kot smo pisali septembra letos, odvzela pravico do plovbe in priveza, so danes z dvema avtožerjavoma dvignili iz vode. Prepeljali so jo na lokacijo med Titovim mostom in Mariboxom, zložili strešne ograde in s pomočjo potapljačev namestili dvižne vrvi, po začetku dviga pa je bilo plovilo v manj kot desetih minutah na suhem. Ladjico so odložili na obrežje, kjer bo prezimila. Kako je potekal dvig?

Velika neznanka je bila točna teža ladje in njena razporeditev. Nosilnost dvigal je sicer bila 230 in 160 ton, Dravska vila pa naj bi tehtala 55 ton. A je bila zaradi nekoliko oddaljene postavitve od obrežja nosilnost dvigal nekaj nižja, zato so bili strokovnjaki previdni. Ko so ladjico prvič poskusno za nekaj centimetrov dvignili iz vode, sta upravljavca žerjava z ekipo delila podatek, da eden nosi 22, drugi pa 28 ton. Ker se je ladjica nagibala proti premcu, je bilo treba zamakniti prednji nosilec in v drugo je bilo plovilo v povsem vodoravnem položaju.

Nebo joče, pravi lastnik Krajnc

Lastnik ladjice Marjan Krajnc je z varne razdalje spremljal dvig, med pripravami pa je spregovoril tudi o čustvih, ki ga obdajajo ob skorajšnjem slovesu od ladjice, ki jo je v Maribor iz ladjedelnice Utva v Padini v Srbiji pripeljal pred trinajstimi leti. Takrat je močno sneženje preprečilo prvi poskus prevoza, danes pa je v Mariboru deževalo. "Nebo joče. Ne za ladjico, nebo joče nad Mariborom. Normalno, da Dravska vila zame predstavlja določeno čustvo. Morda je posebno v tem, da spoznavam, v kakšnem bednem mestu živim, v mestu, ki nima odnosa do nekaterih stvari. Razočara me, da mesto, ki ima reko, ne bo imelo ladje," tako Krajnc.

Trinajst let je mariborski rečni katamaran plul po Dravi gor in dol, potniki so bili večinoma tujci: "Veliko smo prepeljali tujcev, manj Mariborčanov. To je bilo obratno kot pri Jurčku," razlaga Krajnc, prepričan, da bodo mnogim tistim, ki so bili zadovoljni z vožnjo z ladjico, sedaj vzeli to veselje, in nadaljuje: "Zadnji dve leti smo neprestano dobivali omejitve. Občina nas je omejevala. Lahko smo delali samo do 19. ure. Vem, da se drugje po svetu življenje na ladjah prične zvečer, ponoči."

Ladjica gre na jug

Na vprašanje, kam in kdaj bodo iz mesta ob Dravi Dravsko vilo odpeljali, Krajnc odgovarja, da se bo to zgodilo predvidoma spomladi, kupec pa že čaka v Beogradu, da mu jo pripeljejo. A bi se lahko vmes še kaj spremenilo. Tik pred zdajci je prišla po besedah Krajnca še zanimiva ponudba, po kateri bi lahko ladjica celo ostala v Mariboru. Veliko zanimanja zanjo je bilo tudi na Ptuju, a je tam nikakor ne morejo spustiti v vodo: "Nismo našli načina, da bi jo lahko spustili v jezero. Nikjer ne moremo s konvojem vozil priti dovolj blizu, da bi lahko ladjo spustili v vodo." Na obrežju so jim napoti nasipi, razlaga sogovornik, spust s Puhovega mostu pa tudi ni izvedljiv. "S Puhovega mostu, s tem se je strinjal tudi njegov 'oče', da je to možno, bi jo morali spustiti prečno, a bi lahko tok ladjo in dvigala potegnil s seboj in zato se za to nismo odločili," utemeljuje odločitev Krajnc.

V vsakem primeru bodo čas, ko bo ladjica na kopnem, izkoristili za njeno obnovo. Krajnc priznava, da v zadnjih letih, ko Dravska vila ni pogosto plula, njenemu vzdrževanju niso posvetili veliko pozornosti, sedaj pa nameravajo to nadoknaditi.

Več o tem, kam bo šla ladjica Dravska vila po dvigu iz reke, preberite tukaj