Branka Bezjak
Zadali so si, da v Mariboru ponovno ponudijo krompirček, kakor se je prodajal nekoč, razlaga zastopnik zavoda Matic Matjašič. Številni se še spominjajo predvsem gospe Jandl, ki ga je v mrzlem delu leta prodajala na dvorišču v Slovenski ulici. Nekoliko mlajši pa se spomnimo tudi drugih lokacij, kjer so prodajali krompirček v posebnem škrniclju, ki je seveda kmalu postal masten, zobotrebci, zlasti ko so bili že plastični, pa so se pogosto zlomili. A v vsem tem je bil tudi določen čar, ki zbuja nostalgijo.
"Od pogovora, kako manjka ta pravi krompirček, sem s prijateljema, s katerima me že več let druži šport, Tinetom Kacafuro in Markom Mitrovičem, kmalu prešel k uresničevanju ideje. Ustanovili smo zavod, vsak ima sicer svojo poslovno pot, zato nam je to bolj hobi, dodatna dejavnost. Od januarja smo v lokalu, kjer je bil prej frizerski salon, urejali vse na novo, vse smo opremili sami. Nismo namreč želeli, da bi bil to samo še en kiosk, temveč da je lepo urejena prodajalnica," razlaga Matjašič.
Izraza pomfri ne marajo, poudarja. "Pomfri je zame krompir iz Egipta, ki je med potjo k nam že šestkrat zamrznjen in odtaljen, nakar ga tukaj vržejo v palmovo olje. Mi želimo pri naši zgodbi v celoti uporabiti lokalne produkte. Ta krompir ni bil nikoli zamrznjen, uporabljamo stoodstotno sončnično olje. Nobenih hitrih in poceni rešitev, bližnjic nismo jemali. Že pet let delam v gostinstvu in vem, kakšne so lahko bližnjice, da prideš do hitrega zaslužka, ampak to ni naša zgodba. Zavod je v osnovi namenjen promociji in trženju lokalnih produktov. Povezujemo se z okoliškimi kmetovalci, da promoviramo, pospešujemo njihove produkte. Smo socialno podjetje, ki zaposluje ranljive skupine, starejše od 55 let."
Tudi pri načinu priprave niso iskali hitrih rešitev. Da bi dobili res dobro jed, so se poglobili - in če je krompir pripravljen na pravi način, pravzaprav ni tako nezdrava prehrana, poudarja: "Poglobili smo se v to, se posvetovali tudi z dietetikom, da v redu pripravljen krompirček v osnovi ni nezdrava prehrana. Na krompirček se zato počaka dve, tri minute, ker se pripravlja zmeraj svež. Kmetje krompir dnevno pripeljejo, olupljen in razrezan je tukaj." Pri 33. poskusu, kako narediti predpriprave, koliko časa ga najprej kuhati, koliko časa za tem peči, jim je uspelo najti magično formulo, kakor temu pravijo, da so dobili želen končni izdelek. Tako pripravljen tudi ne vpije veliko olja, ni tako masten, ugotavljajo.
Vse, od surovin do embalaže, je slovenski proizvod
"Mlajši gostje, vajeni krompirčka iz drugih restavracij, so ob prvih grižljajih morda nekoliko presenečeni, starejši pa pravijo, da smo zadeli, da jih to vrne v stare čase. Odzivi so do zdaj na sploh zelo dobri," še pravi Matjašič. Iz nostalgije so želeli ohraniti tudi škrnicelj, ki je sicer nekoliko modernejši, kartonast, s posebnim prostorčkom za omako. Lahko pa vam omako polijejo tudi po krompirčku, kakor se je to sicer počelo, da je bil krompir ob koncu že mehek od majoneze ali katerega drugega dodatka. Tudi omake (poleg majoneze in kečapa ponujajo tudi vegansko majonezo in druge omake) in embalaža so slovenski produkt, uporabljajo piransko sol. Škrnicelj se lahko prav tako reciklira, po določenem številu porabljenih embalaž bodo zasadili drevo, kar je že dogovorjeno z lastnikom na Pohorju. Odpadno olje oddajajo, iz njega pa nato naredijo sveče. "Celoten princip krožnega gospodarstva smo vzeli zelo resno," še pravi zastopnik zavoda.
Zamisli za naprej, kaj bi še lahko prodajali, dopolnili ponudbo, jim ne manjka. S pridelovalci krompirja se denimo dogovarjajo, da bi dali v ponudbo tudi vijolični, oranžen in še kakšen krompir manj običajnih sort.
