"Ja zdravo, kak' si?" je v teh časih ob sobotah dopoldne najpogosteje slišan stavek v središču mesta. Ob zaprtih trgovinah in gostinskih lokalih ljudje pravzaprav ne pridejo v Gosposko, Slovensko in Jurčičevo ulico pa na Grajski in Glavni trg po opravkih in nakupih. Nekateri se po mestnih ulicah sprehodijo kar tako, iz navade, drugi se srečajo s prijatelji ob kavi "za zraven".
Nič drugače ni bilo včerajšnje dopoldne, ko se je naša novinarska ekipa odpravila na obhod po mestnem jedru, da bi izmerila utrip mesta. Začelo se ni preveč obetavno, Trg Leona Štuklja je sameval, po Trgu svobode in Grajskem trgu je le nekaj posameznikov kljubovalo vetru. Ta je očitno pregnal še tiste sprehajalce, ki jih je na plano zvabilo pomladno sonce.
Da je malo ljudi zaradi slabšega vremena, meni tudi citrarka na začetku Slovenske ulice. Šele 12 let ima Neža Kangler iz Oplotnice, ki se igranja citer uči v glasbeni šoli v Slovenskih Konjicah, pa že redno ob sobotah igra na ulicah v Mariboru ali Celju, poleti tudi v obalnih mestih. Vadi nastopanje in kaj zasluži, pravi. Ni edina, do konca obhoda naštejemo še kakih pet nastopajočih, njihovi "klobuki" pa odražajo stanje na ulici - kjer je več ljudi, se nabere tudi več cvenka.
Ljudje si imajo veliko povedati
In ljudi je dejansko vedno več, čeprav ni pretirane gneče. Vrste so pred okenci, kjer je mogoče vzeti kavo s seboj, polne so vse klopce, tudi tiste betonske na Glavnem trgu, ki jih sonce še niti ni kaj prida ogrelo. Otroci se brezskrbno podijo naokoli s poganjalčki, kužki mirno ovohavajo vogale, stari znanci se pozdravljajo še za odtenek pristneje, pač kot ljudje, ki se res že dolgo niso videli in si imajo veliko povedati. Čutiti je, da se bo s pomladjo, in ko se bodo končno odprli gostinski lokali, na mestne trge in ulice vrnila tudi tista dejavnost, zaradi katere so sploh nastali: komunikacija. Ne le prehod z enega konca mesta na drugega, ampak tudi prehod informacij, idej, dobrih želj in kar si še takega ljudje izmenjujemo s pogovorom. Noben telefon, noben zaslon, naj bo še tako pameten, ne more nadomestiti srečanja in pogovora v živo, pristnega stika in pogleda v oči. Tudi to je sporočilo sobotnega sprehoda.
Živahno vrvenje na tržnici
Nadaljujemo po Koroški cesti, novem mestnem korzu, in se ustavimo še na tržnici na Vodnikovem trgu: stojnice so ob 11. uri še dobro založene za številne kupce, ki še niso priskrbeli vsega za sobotno in nedeljsko kosilo. Vrste se nabirajo pred pekarno ter mlečno-mesnim paviljonom, kamor je omejen vstop. Na klopeh in stopnicah znanci klepetajo v parih ali manjših gručah, večinoma z maskami na obrazu, ker je težko obdržati predpisano razdaljo. Tudi tukaj si je kotiček našel ulični glasbenik in prispeva svoj delež k živahnemu vrvenju.
Le nekaj deset metrov naprej Lent kaže spet drugačno podobo. Neprijeten veter prenašajo samo labodi in avtomobili, pešci so se umaknili v bolj zatišne lege. Dokler se ne odprejo vrtovi lokalov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
