Čeprav bi pričakovali, da se bo neprijetne vonjave zaznalo že daleč naokoli, ne nazadnje Snagina sortirnica dnevno sprejme od dvajset do trideset s smetmi do vrha naloženih tovornjakov, se jedek vonj v nosnice, oči in usta zažre šele v objektu. Pa še tam smrad 100 ton mešanih komunalnih odpadkov, kolikor jih dnevno predelajo, ni najbolj moteč, precej bolj na senzibilne čute v ogromni napravi, ki se razprostira kar na 4500 kvadratnih metrih, vplivata povsod navzoča hrup in prah. Vse odpadke iz črnih posod, iz uličnih in parkovnih košev za odpadke iz osmih občin, kjer Snaga opravlja gospodarsko javno službo, namreč po prihodu v sortirnico z velikim nakladalnikom, odvisno od njihove velikosti, vržejo v dve napravi, tako imenovani dozator in mlin.
- Investicija v sortirnico je stala 17,7 milijona evrov.
- Dnevno predela sto ton mešanih komunalnih odpadkov.
- Izkoristek uporabnih frakcij znaša šest odstotkov.
- Snaga proda kovine, zeleno plastiko, prozorno plastiko, HDPE (plastenke, plastične vrečke ...), PP (plastika za posode, ki se hranijo na hladnem, vrečke, tudi večina pokrovčkov) in PS (embalaža hitre prehrane).
Že prej sicer strojnik izloči vse večje kose, od kosovnega odpada do gradbenega materiala, ki se, čeprav tam nimajo kaj iskati, zaradi slabega ločevanja v gospodinjstvih še zmeraj znajdejo v črnih posodah. Prav nakladanje in mlin sta tudi glavna razloga, da hrup tudi v prihodnje ne bo nič manjši, naj bi pa, ko bo Kostak, ki je sortirnico zgradil na ključ, v prihodnjih tednih odpravil nekatere pomanjkljivosti, bilo precej manj vsaj prahu. Če že ne pri izvoru, pa vsaj tam, kamor odpadki potujejo iz mlina in dozatorja.
Kljub visoki tehnologiji tudi človeški nadzor
Iz obeh naprav gredo že nekoliko ločeni odpadki po tekočem traku do ogromnega bobna, katerega premer je dobre tri metre, v globino pa meri še trikrat toliko. Prav nič tiha naprava odpadke loči na štiri frakcije, pri čemer neuporabna groba težka frakcija po posebni liniji potuje v skladišče ven iz naprave. Na njen začetek, v ponovno mletje na manjše kose, po svoji liniji potujejo tudi odpadki, večji od 30 centimetrov, medtem ko gredo odpadki do velikosti 15 centimetrov in odpadki velikosti od 15 do 30 centimetrov vsi po svoji liniji na tako imenovane unisorte. Tam iz prvih izločijo aluminij in druge kovine, iz drugih pa z visokotehnološkimi napravami, ki z občutljivimi infrardečimi senzorji zaznavajo različne tipe plastik, izločijo še večje kose kovin, folije in različne plastične predmete.
"Kapaciteta sortirnice je precej večja od tega, za kar jo uporabljamo trenutno"
Stranpoti sortirnice
Snaga je sortirnico oziroma Center za pridobivanje sekundarnih surovin, kot se uradno imenuje, poskusno zagnala julija 2018. A se je že kmalu izkazalo, da je sortirnica vse prej kot to, kar sta obljubljala takratni župan Andrej Fištravec in direktor Cveto Žalik. Namesto napovedanega 51-odstotnega izkoristka uporabnih frakcij jih sortirnica danes dosega le šest odstotkov. Tako ne preseneča, da so se Snagine položnice kljub obljubam, da bodo zaradi sortirnice ostale na nivoju iz leta 2018, v samo dveh letih podražile za kar 68 odstotkov.
Revizije investicije so pokazale tudi, da je prejšnje vodstvo Snage absolutno precenilo razpoložljive količine odpadkov, ki naj bi jih letno predelali v sortirnici, kar je povzročilo njeno predimenzioniranost. Ob tem sortirnica ni vredna dobrih 14 milijonov evrov, kot so sprva zatrjevali, ampak 17,7 milijona evrov, saj vodstvo podjetja v investicijo namenoma ni vključilo stroškov investicijskega vzdrževanja in načrtovanja projekta. Če bi jih, bi namreč za kar 3,2 milijona evrov presegli višino zneska investicije, h kateri je soglasje podal nadzorni svet. V enajstih mesecih poskusnega obratovanja, od julija 2018 do maja 2019, je sortirnica ustvarila tudi za kar 3,9 milijona evrov izgube.
Neuporabne frakcije na posebnem traku spet izločijo, uporabne frakcije pa potujejo v kontrolno sobo, kjer jih čaka še človeški nadzor. Šest zaposlenih tam še ročno popravi napake tehnologije in izloči morebitne nečistoče. Kot pove vodja obdelave Nenad Duvnjak, je prav tu še največ možnosti za optimizacijo. "Za optimalno delovanje sortirnice trenutno v eni izmeni skrbi šestnajst zaposlenih. Bi jo pa želeli čim bolj optimizirati in jo avtomatizirati do te stopnje, da bi, predvsem v kontrolni sobi, potrebovali čim manj ljudi, če je mogoče, le dva," poudari Duvnjak.
Izkoristek le šestodstoten
A se v kontrolni sobi pot zdaj ne več odpadkov, ampak surovin, še ne konča. Od tam gredo še v balirko, ki skupaj zapakira uporabne frakcije - kovine, zeleno plastiko, prozorno plastiko, HDPE (plastenke, plastične vrečke in razna embalaža za mleko, čistila, olje ...), PP (plastika, ki se uporablja za posode, ki se hranijo na hladnem, vrečke, tudi večina pokrovčkov) in PS (največkrat se uporablja za embalažo hitre prehrane in skodelic). Te Snaga po izločitvi proda.
"In teh je trenutno zgolj šest odstotkov oziroma približno šest ton na dan. Si pa prizadevamo, da bi iz zgolj ene izmene prešli na tri, kapaciteta sortirnice je namreč precej večja od tega, za kar jo uporabljamo trenutno. Zato bomo že kmalu vložili vlogo za razširitev okoljevarstvenega dovoljenja," razlaga Duvnjak. Naj sicer spomnimo, da se je prejšnji direktor Snage Cveto Žalik v javnosti večkrat pohvalil, da je nova sotirnica, kar se tehnologije tiče, pravi mercedes.
Neuporabnih preostalih 94 odstotkov odpadkov je razdeljenih v težko frakcijo, ki pristane na odlagališču, lahko frakcijo, ki gre na sosežig kot alternativno gorivo, in preostale frakcije, ki jih odpeljejo prevzemniki v nadaljnjo obdelavo, za kar jim seveda Snaga plača.