Jana Juvan
Medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice so danes zasedli Europarkovo razstavišče. Mimoidočim pri desetih stojnicah predstavljajo svoj poklic, nudijo pa tudi vrsto meritev, pregledov in svetovanj.
Do konca odpiralnega časa nakupovalnega središča bodo med drugim prikazovali temeljne postopke oživljanja, tehnike samopregledovanja dojk, prvo pomoč ob možganski kapi (GROM), vaje za zdravo hrbtenico, omogočali pa tudi pregled vida, merjenje krvnega sladkorja in tlaka, preglede kožnih znamenj in predstavili še veliko drugih zdravstvenih vsebin.
Pripravili so tudi razstavo uniform skozi leta.
Pomagajo tudi sosedom, znancem, rešujejo zagate
Kot je povedala pomočnica generalnega direktorja UKC Maribor za področje zdravstvene nege Mojca Dobnik, želijo ljudi opozoriti na pomen zdravstvene nege in narediti nekaj za someščane. "Želimo si prenesti sporočilo našega poslanstva, tega lepega poklica, ki ga opravljamo, navdušiti prihodnje generacije, da se nam pridružijo, in narediti nekaj za sočloveka. Kajti ni samo tisto, kar šteje danes, svet kapitalizma, v katerem živimo - samo skupaj lahko nekaj spremenimo," je dejala.
Biti medicinska sestra je poslanstvo, je spomnila. "Tega ne počnemo samo v delovnem okolju, ljudje se tudi zunaj delovnega okolja obračajo na nas, svetujemo jim, jih usmerjamo, pomagamo in skupaj potem morda rešimo kakšno zagato," je razložila. Se pa kot poklicna skupina soočajo z izzivi, saj so pogosto ekonomsko podcenjen poklic, čeprav so po prepoznavnosti med ljudmi takoj za gasilci, je še opozorila.
Vsaj sto premalo samo v UKC Maribor
Posledično je interesa za delo v zdravstveni negi pri mladih odločno premalo glede na potrebe zdravstva in družbe nasploh. Na vsako generacijo v srednji zdravstveni šoli se jih le okoli deset na leto odloči za zaposlitev v zdravstvu, večina jih gre v druge profesije, mnogi v tujino, je povedala. V UKC Maribor je 1890 zaposlenih v zdravstveni negi, želeli bi si priti vsaj na 2000, je še dodala.
Tudi strokovna vodja zdravstvene nege v porodnišnici, Rosemarie Franc, je dodala, da je poklic babice zelo časten poklic, a je bil v zgodovini tudi spregledan. Spomnila je še, da je v državi še vedno le ena babiška šola, ki letno sprejme le 30 babic, potreba v vseh 14 porodnišnicah, vseh ginekoloških dispanzerjih in drugod pa je velika. "Babice spodbujamo zdravo okolje, želimo si, da bi bile ženske deležne dobre prehrane, dobrih delovnih pogojev in dobrih medsebojnih odnosov znotraj družine, da bi se skrbelo ne samo za njihovo fizično počutje, ampak tudi psihično. Le to lahko predstavlja dobro popotnico za življenje naprej," je pojasnila.
Kljub sporazumu iz leta 2018 še danes brez rešitev
Gre za aktivnosti ob robu mednarodnega dneva medicinskih sester in nedavnega dneva babic. Zaposleni v omenjenih dejavnostih se 12. maja spominjajo rojstva Florence Nightingale (1820–1910), ki velja za pionirko sodobne zdravstvene nege, saj je vpeljala prvo formalno izobraževanje za medicinske sestre ter s tem postavila podlago za razvoj zdravstvene nege kot stroke in mejnik v poklicu medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic.
Sindikat delavcev v zdravstveni negi je ob tej priložnosti spomnil na problem pomanjkanja kadra, ki je globalna težava, ter pozval k zagotovitvi dostojnega plačila in primernih delovnih pogojev. Opozorili so, da kljub stavkovnemu sporazumu, ki so ga sindikati podpisali z vlado že decembra 2018, ter podpisanemu dogovoru o nujnih ukrepih na področju zdravstva in socialnega varstva iz novembra 2021 niti danes še niso sprejete in uveljavljene rešitve, ki bi vsaj delno pripomogle k začetku urejanja razmer v zdravstveni negi.
