Damijan Toplak
"Znanstveniki so pred leti dejali, da naša pot ni vzdržna, in počasi smo se tega začeli zavedati, še bolj pa je z lansko vojno v Ukrajini in energetsko krizo dobilo pospešek razmišljanje, da oskrba z električno energijo ni samoumevna. Ob inovacijah in tehnologiji smo tako ključni ljudje, da spremenimo stvari na bolje," je današnjo Večerovo konferenco o zeleni transformaciji v mariborskem Mariboxu pričel Miha Klančar, direktor podjetja Večer mediji. Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, Tina Seršen, pa je dodala, da so končno energetska, prometna in podnebna politika združene na enem ministrstvu, kjer pa so se prvo leto nove vlade kar osem mesecev intenzivno ukvarjali z vprašanjem, kako rešiti energetsko krizo in draginjo v Sloveniji, sedaj pa je napočil čas, da se posvetijo tudi ustrezni strateški obravnavi na področju obnovljivih virov energije.
Zeleni prehod stane, a denar je
Letošnja zima je bila bolj mila, tudi zato se je poraba energije nekoliko znižala, vprašanje pa je, kaj bo, če bo prihodnja zima bolj mrzla. Na to moramo biti pripravljeni, je dejala državna sekretarka Tina Seršen, in dodala, da se bo v prihodnje razprava vrtela okrog drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK2), pa o obnovljivih virih energije, in da je tu treba preseči ideološko in politično obarvane razprave ter v sodelovanju rešiti morebitne konflikte. "Velik problem je tudi promet, kjer v Sloveniji letno za naftne derivate porabimo 4 do 5 milijard evrov, ter ob tem onesnažujemo okolje, velik tega denarja pa je namenjen arabskim elitam, od koder je največ uvoza, in posredno s tem podpiramo nedemokratičen sistem v njihovih državah. Tu so še zdravstvene težave ljudi, ki izvirajo iz pridobivanja energije iz nezelenih virov. Zeleni prehod ali zelena transformacija seveda nekaj stane, a presenečeni bi bili, da je za strokovno podprte projekte na voljo vsaj 500 milijonov evrov državnega denarja, ob tem pa je mogoče pridobiti še EU sredstva," razloži državna sekretarka, ki bi vprašanje gradnje JEK2 reševala z referendumom.
V Sloveniji smo vsi za zeleni prehod, a ga vsak vidi po svoje, zato se bo treba sinhronizirati, je menil dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE. Obenem je ugotavljal, da ni nobene tehnologije pridobivanja energije, ki ne bi vplivala na okolje, a da je energetska kriza močno pospešila zeleni prehod. "Velenjski premogovnik in šoštanjska termoelekrarna sta neločljivo povezana in zanju velja prehodno obdobje do leta 2033. Toda, tudi v TEŠ imamo razvojne projekte, saj na območju Velenjskega in Šoštanjskega jezeram, torej na degradiranih območjih, razvijamo največje sončne elektrarne pri nas. Kot zanimivost pa v Šoštanju na področju PM10 delcevkljub termoelektrarni nimajo najslabše razmere, saj imajo daljinsko ogrevanje, s čimer odpade množica individualnih kurišč," opozori Štokelj., ki se zavzema za gradnjo JEK2 v Krškem, četudi bo njena investicija desetkratnik vrednosti zloglasnega TEŠ6 in je ne bo pred letom 2040, a vendarle upa, da tam okvirna cena do konca izvedbe ne bo toliko zrasla, kakor je v primeru TEŠ6. Vsekakor pa bi bil JEK2 po Štokljevem mnenju izjemno pomemben pri samooskrbi Slovenije na področju električne energije, sploh, če se bodo povečala potrebe na področju električnih avtomobilov.
Volatilnost cen spodbuja zeleni prehod
Okoljevarstvenica Nina Štroš (Greenpeace) pa meni, da je zeleni (energetski) prehod ena največjih revolucij v zadnjih 400 letih, in da je Slovenija znotraj EU pri teh izzivih nekje na zlati sredini. "Vsak dan se je treba opominjati na stanje podnebja in na področju trajnostne mobilnosti in obnovljivih virov energije ukrepati iz solidarnosti do prihodnjih generacij. Predsednik Združenja slovenske fotovoltaike Primož Tručl pa, da je tudi na njihovem področju veliko izzivov, in da recikliranje sončnih panelov še ni aktualno, da pa proizvajalci le-teh že zdaj morajo plačevati za ta namen. "Fotovoltaika je v Sloveniji še v majhnem obsegu, a v prihodnosti bo to hrbtenica naše energetike, saj gre svet v smeri izključno obnovljivih virov energije. Zadeve se odvijajo prepočasi, saj bi morala biti sončna elektrarna postavljena v treh do štirih mesecih, ne pa v nekaj letih," je menil Tručl.
Član uprave Gen-I, Sandi Kavalič, se je prav tako strinjal, da volatilnost cen energije spodbuja zeleni prehod in da je treba nujno nadomeščati ruski plin. Po njegovem smo z ukrepi Evropske komisije in slovenske vlade v Sloveniji na energetskem področju dobro premagali zimo, na roko nam je šla z veliko dežja tudi hidrologija. Kavalič se je tudi zavzema za gradnjo JEK2, da po letu 2035 ne bomo preveč odvisni od energetskih virov iz tujine. Duška Godina, direktorica Agencije RS za energijo, pa ugotavlja, da je javnost že ponotranjila zeleni prehod, ki nas bo seveda stal kar nekaj, a nas bo stalo še več, če se tega ne bomo lotili. Spomnila pa je, da smo lani skoraj 31 odstotkov energije, vključno z vodnimi viri, pridobili iz obnovljivih virov energije, a bi bilo tega še več, če ne bi bilo več kot tretjina vseh vlog za male sončne elektrarne zavrnjenih. Na tem področju nas čakajo še ogromne investicije v zmogljivejše elektrodistribucijsko omrežje.
